Kdo je lahko lastnik medijev?

Vlada bo v nastajajoči zakon o medijih vključila določbe, ki bi zagotovile večjo preglednost pri lastništvu medijev, prav tako tudi določbo, po kateri bi bilo za imenovanje odgovornih urednikov nujno obvezujoče soglasje 65 odstotkov navzočih novinarjev. To je dogovor, ki so ga na današnjem sestanku dosegli novinarji in premier Borut Pahor.

Vprašanje, kdo je lahko lastnik medijev, po Pahorjevih besedah danes ni dobilo končnega odgovora, saj obstajajo dileme o tem, kako daleč lahko gre pri tem vlada v tržnem gospodarstvu. "Moje vodilo pri oblikovanju odgovora na omenjeno vprašanje bo, da mora biti pravilo o tem, kdo je lastnik medijev jasno in vsem enako razumljivo," je po dvournem sestanku s predstavniki novinarskih aktivov povedal Pahor. Premier sicer sestanek z novinarji ocenjuje kot koristen.

Pahor je prepričan, da je svoboda medijev temeljnega pomena za demokratičnost družbe. Prav tako je proti "iluziji, da velika normiranost v zakonodaji olajšuje, ne pa otežuje težave". "Zato menim, da mora biti tudi pri medijskem zakonu nekaj pravil, ki morajo biti jasna in enaka za vse, sankcije pa prepoznavne in prav tako enake za vse," je dejal.

Ministrica za kulturo Majda Širca, ki se je prav tako udeležila sestanka, je povedala, da je danes dosežena kvota pri imenovanju odgovornih urednikov, ki naj bi jo vgradili v nastajajoči zakon o medijih, nekoliko nižja, saj je ministrstvo sprva predvidevalo 75-odstotno soglasje. Povedala je še, da bo ministrstvo druge določbe, o katerih so se pogovarjali danes in še niso zajete v zakon, preučilo in jih vključilo v zakon, če bo ocenilo, da je to potrebno.

Novinarski aktiv zadovoljen

Novinar Večera Matija Stepišnik je v imenu predstavnikov novinarskih aktivov v izjavi za medije izrazil zadovoljstvo nad sestankom. Kot je povedal, jim je premier zagotovil, da bodo v novem zakonu o medijih določbe, ki določajo nakupe medijskih hiš v Sloveniji, strožje, nepravilnosti pa bolj sankcionirane. Na mizi je po njegovih besedah tudi predlog, da bodo od zdaj mnenja novinarskih aktivov obvezujoča, ko bo šlo za imenovanje ali razreševanje odgovornih urednikov.

To je šele začetek dialoga med novinarji in vlado, pravi Stepišnik. "Kaj od tega, kar je bilo dogovorjeno oziroma je bilo dogovorjeno na neki načelni ravni, bo vključeno v osnutek zakona o medijih, pa bomo še videli," je dejal in dodal, da je tako zdaj na potezi ministrstvo za kulturo.

Dali načelno podporo, a sestanka se niso udeležili

In čeprav sta zahtevo aktiva novinarjev načeloma podprli tudi obe novinarski organizaciji, torej tako Društvo novinarjev Slovenije (DNS) kot tudi Združenje novinarjev in publicistov (ZNP), pa se predsednik slednje organizacije Igor Kršinar sestanka s Pahorjem ni udeležil. Mu je pa poslal pismo.

V njem Kršinar trdi, da je Pahor ignoriral pozive ZNP za sodelovanje pri snovanju medijske zakonodaje in ni ukrepal ob šikaniranju novinarjev. "Stanje na področju medijev ni problematično zgolj zaradi neurejenih lastniških razmer v medijih, ampak predvsem zaradi odnosa vladajoče politike in lastnikov do novinarjev,“ je prepričan Kršinar in v pismu izpostavil primer STA (Pahorjeva vlada je na položaj direktorja STA imenovala Bojana Veselinoviča, ta pa je iz krivdnih razlogov prekinil delovno razmerje razrešenemu odgovornemu uredniku Borutu Mešku).

V zvezi z izjavo o zahtevah novinarskih aktivov je Kršinar ponovil stališče ZNP, ki meni, da je izjava aktivov novinarjev dobro izhodišče za nadaljnjo obravnavo te kočljive problematike. ZNP predlaga, da se o tem opravi javna razprava med novinarji in širšo javnostjo ter da ministrstvo za kulturo pri pripravi medijske zakonodaje prisluhne vsem novinarskim organizacijam. Izjave ZNP sicer ni podpisal, ker v času dopustov niso mogli zbrati kvalificirane večine in pred tem opraviti temeljite razprave, ki je za ta korak potrebna. Je pa izjavo načelno podprl.

Veselinovič: To so neresnice!

Veselinovič je v odzivu na očitke poudaril, da gre za neresnice. "Niti med trajanjem niti ob prekinitvi Meškovega delovnega razmerja delodajalec ni bil seznanjen z njegovo hudo boleznijo. Kakšna je bila njegova bolezen, kdaj se je začela ter kako in od kdaj je napredovala, je moč razbrati iz zdravniške dokumentacije, ki je bila delodajalcu predstavljena šele med pripravo sodnega postopka. Ta pa se zaradi njegove prezgodnje smrti niti začel ni," piše. Navaja še, da je bil z zakonom predpisan postopek odpovedi začet sredi oktobra, ko je bil Meško na delovnem mestu.