Kdo je lahko najemnik neprofitnega stanovanja?

17 let sta anesteziolog Bojan Kontestabile in njegova žena živela v 116 kvadratnih metrov velikem stanovanju na Jakopičevi ulici v Ljubljani in zanj plačevala nekaj manj kot 500 evrov najemnine na mesec.  

"Nista presegala niti premoženjskih niti dohodkovnih kriterijev. V primeru, da bi, pač ne bi mogla uspeti na neprofitnem razpisu," pove Aleš Tomažin iz Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana.

Pojavlja se vprašanje, ki si ga najbrž zastavlja marsikdo: kako lahko nekdo z zdravniško plačo plačuje neprofitno najemnino? Poleg tega, da je tudi lastnik vile, kot je Kontestabile. To ni bilo odvisno od nas, pojasnjujejo na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana.

"Teh najemnikov vse do leta 2017 ni bilo mogoče preverjati, ker za to ni bilo zakonske podlage," dodaja Tomažin. Šele nov stanovanjski zakon je naložil javnim stanovanjskim skladom, da morajo neprofitne najemnike preverjati vsakih pet let. Pod drobnogledom sta se tako znašla tudi zdravnik Kontestabile kot uporabnik stanovanja in njegova žena kot najemnica.

"Ugotovili smo, da najemniki s svojimi družinskimi člani presegajo dohodkovne cenzuse in tudi premoženjske cenzuse, zaradi česar se jim je neprofitna najemnina spremenila v tržno najemnino." Ta je znašala 1280 evrov, julija lani pa se je družina po 23 letih iz neprofitnega stanovanja izselila.

Za pridobitev neprofitnega stanovanja MOL ni ravno zahtevna

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je sicer lastnik 4578 neprofitnih najemnih stanovanj. Pogoji za pridobitev takega stanovanja pa, vsaj kar zadeva dohodek, niso ravno zahtevni. Za štiričlansko družino je pogoj, da njen dohodek na mesec ne presega 4878 evrov neto. Mesečni dohodek samskega pa ne dobrih 2600 evrov neto. Strožji so pogoji glede premoženja. 4-članska družina ne sme imeti več kot 34.900 evrov vrednega premoženja, samski pa ne dobrih 20.600 evrov.  

Več premoženja pa imaš lahko, ko postaneš najemnik neprofitnega stanovanja. V tem primeru moraš sicer plačevati tržno najemnino, a je ta še vedno nižja od najemnin v stanovanjih, ki niso neprofitna.   

Torej, kot razlaga Tomažin, je glede na trenutno veljavno zakonodajo in pogoje, ki jih preverjajo, teoretično mogoče, da je lahko lastnik tudi nekdo z veliko vrednega premoženja, teoretično tudi milijonskega, pogoj je edino, da nima primernega stanovanja.

Javni stanovanjski sklad ljubljanske občine je bil med tistimi, ki so predlagali odpravo te anomalije, a do sprememb stanovanjskega zakona ni prišlo.