Notranji minister Rado Bohinc je povabil strokovnjake s pravnega, tožilskega in sodnega področja, ki so skušali ugotoviti, ali sme in kako globoko lahko minister nadzira organ v sestavi ministrstva - torej policijo.
Najbolj občutljivo področje so posebne policijske metode in sredstva. Zato se je ob tem vprašanju vnela tudi najbolj vroča razprava. Ali vi poslušate le tistega, za katerega je sodnik odredil nadzor ali poslušate še vse njegove znance, prijatelje, ljubice, se je spraževal poslanec Zmago Jelinčič.
Ravno začetni postopki policije so po mnenju tožilstva, pod najmanjšim nadzorom. Tožilstvo je namreč zadolženo, da usmerja delo policije, a šele potem, ko ga policija o nekem sumu obvesti. Sankcije za neobveščanje v takih primerih ni. Sicer pa so si bili štirje profesorji pravne fakultete enotni v svojih referatih: minister je objektivno odgovoren za vse, kar se dogaja v ministrstvu.
Pravniki so poudarili, da je zakonodaja jasna, da pa je vprašljivo njegovo tolmačenje. Jasno je, da minister mora imeti dostop do katerekoli informacije znotraj ministrstva, to pa je za policijo najbolj sporno.
"Ne vidim nobene potrebe, da bi minister zahteval podatke iz posameznih policijskih evidenc, recimo evidenca o policijskih informacijah, o operativnih informacijah," je povedal namestnik generalnega direktorja generalne policijske uprave Andrej Anžič.
Pa še zanimivost - edini dve osebi, proti katerim se ne more izvajati tajnih postopkov sta ravno Andrej Anžič in generalni direktor policije Marko Pogorevc. Oba namreč te odredbe podpisujeta.