Kdo bi omejil turizem, kdo računa na 400 milijonov evrov in kakšna bo prihodnost Luke Koper?

V luči napovedane kazenske ovadbe zaradi poslov pri kompleksu Solis je aktualni koprski župan Aleš Bržan v oddaji 24UR ZVEČER očitke zavrnil in poudaril, da so bile tudi pretekle ovadbe zoper njega zavržene, še preden bi prišle pred sodišče. Prepričan je, da bo tudi tokrat podobno.

Na vprašanje, v čem se njegovo vodenje občine razlikuje od vodenja nekdanjega župana Borisa Popoviča, je odgovoril, da predvsem v odnosu do ljudi. Kot pravi, skuša v vsakem posamezniku prepoznati nekaj dobrega in možnost, da prispeva k skupnosti, čeprav je bil pri tem že večkrat razočaran.

Nekoliko bolj kritična do sedanjega vodenja občine je bila njegova dosedanja podžupanja Mateja Hrvatin Kozlovič, ki se na volitve podaja s podporo Gibanja Svoboda in Liste Zavedno Koper. Bržanu je očitala, da po osmih letih na čelu občine počne prav tisto, kar je sam nekoč očital svojemu predhodniku. Pri tem je omenila prostorske dogovore glede kompleksa Solis in izrekla tudi očitek o domnevnem kupovanju glasov v povezavi z gradnjo pravoslavne cerkve.

Priznala je, da so v zadnjih letih naredili marsikaj dobrega, vendar meni, da bi se moralo občinsko vodstvo za prebivalce precej bolj potruditi. "Občina Koper je danes v dobri kondiciji, ne moremo pa se zadovoljiti s tem, da je tako, kot je, v redu," je poudarila in napovedala bolj proaktivno ter učinkovito vodenje občine.

Da Koper potrebuje spremembe, pa sta prepričana Zmago Jelinčič Plemeniti in Nik Popovič. Prvi je ocenil, da je mesto v zadnjih osmih letih nazadovalo, odgovornost pa pripisal tako županu kot njegovi podžupanji. Med drugim je opozoril na domnevno povečanje kriminala, neurejene komunalne storitve, iztekanje fekalij v morje in odstranjevanje dreves na Muzčevem trgu. Dejal je še, da ga pri kandidaturi ne vodijo osebni ali finančni interesi, temveč želja po urejenem in po njegovih besedah bolj slovenskem Kopru.

Popovič je medtem zavrnil primerjave z očetom, nekdanjim dolgoletnim koprskim županom. Prepričan je, da mestu primanjkuje energije in dogodkov, prebivalci pa se po njegovih besedah ne počutijo slišane.

Bržan takšnim ocenam nasprotuje. Skliceval se je na raziskavo, po kateri naj bi večina vprašanih menila, da so se razmere v občini izboljšale ali ostale približno enake. Izpostavil je tudi večja vlaganja v podeželje, ob tem pa priznal, da bi lahko občina več storila pri podpori gospodarstvu: "Strinjam se, da je treba stopiti korak naprej in pokriti tista področja, kjer smo bili v preteklem obdobju nekoliko šibkejši, kot je na primer podpora gospodarstvu."

Aktualni župan je priznal, da je bil nekoč prepričan, da bi morala za vodenje občine zadostovati dva mandata. A zdaj meni, da mora dokončati nekatere ključne razvojne projekte, med katerimi je izpostavil zagotavljanje vodooskrbe, za katero so morali uskladiti več občin, nov dogovor glede nadaljevanja projekta pa bo po njegovih besedah potreben leta 2028.

"Dva mandata bi morala biti dovolj in v to sem bil prepričan, ampak na koncu imamo take projekte, ki so ključnega pomena za razvoj občine, ki jih težko prepustim komu drugemu," je pojasnil. Dodal je, da trenutno ne vidi primernega naslednika, ki bi jih lahko uspešno dokončal.

Slednje je zmotilo Popoviča, ki je Bržanu očital, da je po prihodu na oblast pozabil na svoja nekdanja stališča. "Pomembno je, da politik drži integriteto," je bil kritičen.

Popovič meni, da ima za vodenje občine dovolj izkušenj, saj da kot uspešen podjetnik v sezoni zaposluje več kot 70 ljudi. Meni, da Bržan pred nastopom funkcije ni imel več izkušenj kot on. Aktualni župan pa je na slednje odvrnil, da nova energija sicer ne škodi, da pa se mora človek za vodenje občine tudi marsičesa naučiti.

Na dolgoletne politične in poslovne izkušnje stavi tudi Jelinčič, ki je omenil svoje nekdanje podjetniške dejavnosti in poznanstva s politiki, med drugim s predstavniki sedanje vlade. Prepričan je, da bi mu to koristilo pri vodenju Kopra.

Hrvatin Kozlovičeva pa je poudarila, da vodenje občine ne sme biti odvisno od posameznega človeka ali projekta. Želi si, da bi po njenem morebitnem mandatu ostali projekti, ki bi jih lahko nadaljevali tudi njeni nasledniki.

Različne poglede imajo kandidati tudi glede financiranja prihodnjega razvoja občine. Nik Popovič je izpostavil približno 1,5 milijona kvadratnih metrov zemljišč na območju Škocjanskega zatoka, za katera meni, da jih je država z vzpostavitvijo zavarovanega območja odvzela Kopru. Prepričan je, da bi jih morala občina dobiti nazaj, po njegovih izračunih pa bi lahko zemljišča v občinski proračun prinesla več kot 400 milijonov evrov.

Takšen priliv bi po njegovem omogočil številne razvojne projekte. Ob tem je izpostavil tudi možnosti pridobivanja evropskih sredstev, za katera po njegovi oceni tako v Kopru kot v Sloveniji primanjkuje dovolj velikih projektov.

Bržan je bil do njegovih napovedi skeptičen. "Teh 400 milijonov bi si želel tako jaz kot moj predhodnik, ampak v 25 letih se to ni zgodilo, dvomim, da se bo zgodilo v naslednjih štirih," je odgovoril ter poudaril, da je treba biti pri načrtovanju projektov realen ter jih načrtovati glede na dejanske finančne možnosti. Tudi pri pridobivanju evropskih in drugih zunanjih sredstev je občina po njegovi oceni že zdaj uspešna.

Jelinčič bi se pred novimi naložbami najprej lotil pregleda občinskih financ in poslov v zadnjih osmih letih. Kot je dejal, bi želel ugotoviti, kam je šel občinski denar in zakaj so bili nekateri projekti po njegovem mnenju slabo izkoriščeni.

Hrvatin Kozlovičeva pa je medtem zagotovila, da je njen program ambiciozen, vendar uresničljiv. "Obljubljamo le tisto, kar vemo, da bomo lahko uresničili," je poudarila.

Precej živahna je bila razprava o turizmu, predvsem o potnikih s križark, ki se po besedah nekaterih kandidatov po prihodu v Koper pogosto odpravijo na izlete v druge slovenske kraje.

Jelinčič meni, da mesto ne izkorišča dovolj turističnega potenciala. Prepričan je, da obiskovalcem ne ponuja dovolj zanimivih vsebin, zaradi česar se ti odpravijo v Ljubljano, Postojnsko jamo, na Bled ali v Bohinj. Kritičen je bil tudi do predstavitve koprske zgodovine in turističnega vodenja, saj meni, da bi lahko obiskovalcem predstavili še številne zanimivosti mesta.

Hrvatin Kozlovičeva je njegove očitke zavrnila. Pojasnila je, da se Koper turistom ponuja kot destinacija, pri oblikovanju programov pa sodelujejo lokalni ponudniki in vodniki. Po njenih navedbah so odzivi obiskovalcev pozitivni, turistična ponudba pa se razvija tako v mestnem jedru kot na podeželju.

Z očitki Jelinčiča, da tudi sama kot podžupanja v zadnjih štirih letih ni naredila dovolj, se ni strinjala. Še ostreje se je odzvala na njegove trditve o pomanjkljivi turistični ponudbi. "To je žalitev za vse turistične delavce, ki delajo v naši občini," je dejala in ga povabila, naj se ob naslednjem sprehodu po Kopru pridruži kateremu od turističnih vodnikov.

Da bi morali več narediti za zadržanje potnikov s križark, meni tudi Popovič. Meni namreč, da občina turističnih paketov ne ponuja na križarkah med plovbo proti Kopru, saj se potniki pogosto za izlete odločijo, še preden ladja pristane. "Mi se moramo z ladjarji dogovoriti, da ponujamo Koper. Koper mora biti prvi," je poudaril. Po njegovi oceni mesto od obiskovalcev, ki se takoj odpravijo drugam, nima dovolj gospodarske koristi.

Hrvatin Kozlovičeva mu je odgovorila, da se Koper kot destinacija že trži na potniških ladjah, občina pa se redno udeležuje tudi turističnih sejmov in sodeluje z agencijami.

Bržan je medtem opozoril na drugo plat turističnega razvoja. Po njegovih navedbah se je število turističnih nastanitev v mestu v zadnjem desetletju skoraj potrojilo, povpraševanje pa še vedno presega ponudbo. Zato meni, da bi bilo treba ponekod razvoj turizma morda celo nekoliko umiriti.

Jelinčič je sicer vztrajal, da nastanitveni turizem in obiskovalci s križark niso isto ter da slednji mestu ne prinašajo dovolj prihodkov.

Razprava je zašla tudi v urejenost mesta. Ob Jelinčičevih kritikah odstranjevanja dreves je Bržan pojasnil, da so pri posegih sledili usmeritvam zavoda za varstvo kulturne dediščine. Jelinčiču je ob tem očital, da razmer v Kopru ne pozna dovolj dobro.

Različna mnenja so kandidati predstavili tudi glede nadaljnjega razvoja koprskega pristanišča. Hrvatin Kozlovičeva je poudarila, da je Luka Koper strateško pomembno podjetje za občino, regijo in državo. Njen razvoj podpira, vendar opozarja na omejeno zmogljivost prostora in vplive pristaniških dejavnosti na prebivalce.

"Nobeno finančno nadomestilo ne more nadomestiti zdravja ljudi," je dejala in poudarila, da mora širitev potekati znotraj sprejemljivih okoljskih in prostorskih omejitev.

Jelinčič je bil do nadaljnje širitve precej bolj kritičen. Opozoril je na načrte gradnje več sto metrov dolgih pomolov in izrazil bojazen, da bi pretiran industrijski razvoj Koper spremenil v nekakšne "obmorske Jesenice".

Njegove kritike so segle tudi na področje zaposlovanja tujih delavcev. Izrazil je nasprotovanje njihovemu množičnemu prihodu in ocenil, da Koper izgublja slovensko identiteto.

Bržan je poudaril gospodarski pomen pristanišča, ki po njegovih besedah presega lokalno okolje. Kot inženir tehnologije prometa je ocenil, da bi bila Slovenija brez Luke Koper v precejšnjem razvojnem zaostanku. Izpostavil je tudi pomen pristanišča za države brez neposrednega dostopa do morja, med njimi Avstrijo in Madžarsko.

Ob tem je priznal, da življenje ob pristanišču prinaša določene obremenitve, zato mora občina skrbeti za čim boljšo kakovost bivanja. Spomnil je, da razvoj pristanišča že omejuje državni prostorski načrt, pomembno pa je tudi ustrezno regionalno razporejanje dejavnosti, povezanih z Luko.

Nik Popovič je prav tako poudaril velik gospodarski vpliv pristanišča, ki je po njegovih besedah pomembno ne le za Slovenijo, temveč tudi za srednjo Evropo. Prepričan je, da bi morala občina z Luko tesneje sodelovati in jo spodbujati k okoljsko prijaznejšemu razvoju.

Kot enega od pomembnih ukrepov je izpostavil elektrifikacijo ladijskih privezov, ki bi ladjam omogočila izklop pomožnih agregatov med postankom v pristanišču. S tem bi po njegovih besedah zmanjšali hrup in druge obremenitve okoliških prebivalcev.

Kandidati so se dotaknili tudi vprašanja varnosti v Kopru, predvsem tatvin, ropov in nevarne vožnje mladostnikov s skuterji, ki ogrožajo pešce in druge udeležence v prometu. Spregovorili so še o načrtovani gradnji 70 metrov visokega razglednega stolpa med Markovcem in Žusterno, vrednega približno 12 milijonov evrov. Razkrili so tudi, koga vidijo kot najresnejšega tekmeca v morebitnem drugem krogu volitev in kakšen Koper obljubljajo po štirih letih svojega županovanja.