Kdo odloča, kaj bomo jedli? 'Iluzija je, da je to potrošnik'

Iluzija je, da potrošnik odloča o tem, kaj bo jedel, je v oddaji 24UR ZVEČER dejal Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. "Vsi v državi se trudimo narediti čim bolj ozaveščenega potrošnika, razvijamo aplikacije, kot so Veš kaj ješ, predstavljamo informacije, kako izbirati zdrava živila, ampak ko smo soočeni z vsemi reklamami, ko stopimo v trgovino, in različnimi akcijami, kjer so velikokrat najcenejši izdelki ne ravno najbolj zdravi, takrat pa smo kar naenkrat v nekem okolju, kjer smo potisnjeni v neke izbire, ki niso zavestne. Vsemu temu rečemo debelilno okolje," je pojasnil Pravst. 

Kako torej potrošnikom olajšati izbiro zdrave, bolj trajnostne prehrane? Po besedah Pravsta obstajata dve poti. Prva so priporočila in spodbujanje proizvajalcev k izdelavi bolj zdravih živil, drug način pa je regulatorni princip, ki je bolj učinkovit. Pri tem je spomnil na projekt trans maščob. Kot je dejal, se je že desetletja vedelo, kako nevarne so, industrija pa jih ni umaknila, dokler niso bili v to prisiljeni. Takrat se je pokazalo, da je zakonodaja najboljši ukrep. "Včasih je pač treba nekatere stvari omejiti, prepovedati in predpisati," je prepričan. 

Pravst poudarja, da se da vplivati tudi na cenovno politiko. Pri tem navede dobre prakse nekaterih držav, ki so pokazale, da se s cenovnimi ukrepi da usmerjati potrošnika k bolj zdravim živilom. "Ampak tudi živilska industrija lahko naredi kar dosti. Ko izbiramo neka zdrava živila, bi se lahko tudi proizvajalci bolj potrudili, da niso vedno boljša živila tudi dražja živila, saj ni potrebe za to." 

Evropska komisija naj bi sicer do jeseni objavila predlog zakonodajnega okvira za označevanje trajnostnih vidikov živila na deklaraciji. A zatika se in bo, kot kaže, padlo v vodo. "Zaplete se pri lobijih," pove Pravst. Ideja je namreč bila, da bi na embalaži živil prebivalcem predstaviti, kako zdravo je neko živilo. Komisija se je odločila, da bo enoten princip obvezen v vseh državah EU, a se je nato zbrala skupina držav na čelu z Italijo, ki je temu nasprotovala. 

"Zavedati se moramo, da gre v ozadju za ogromno denarja. Če prodaja nekih izdelkov, kot so sladice in siri, pade, ima lahko to posledice in se odraža v gospodarstvu neke države, zato so tudi države, ki imajo več take industrije, bolj občutljive za to. Nastrada pa potrošnik," je dodal Pravst.

Kaj lahko torej stori potrošnik? Po besedah Pravsta je edina rešitev, da je ozaveščen in da, ko gre v trgovino, na embalaži preveri sestavine. Prav tako se naj čim večkrat odloča po lastni volji.