Raziskava, ki je zajela več kot 169.000 odraslih, kaže, da se pripadniki LGBT+ skupnosti pogosteje soočajo z izzivi pri spanju. Na primer, 17 % homoseksualnih oseb spi manj kot pet ur na noč, biseksualne osebe pa imajo 1,4-krat večjo verjetnost, da bodo doživljale motnje spanja v primerjavi s heteroseksualnimi vrstniki.
Med mlajšimi osebami so te razlike še bolj izrazite. Približno vsak tretji LGBT+ mladostnik je poročal, da ima težave z uspavanjem ali vzdrževanjem spanja – kar je redkejše med njihovimi heteroseksualnimi vrstniki. Posamezniki, ki še raziskujejo ali razumevajo svojo spolno usmerjenost, so pri tem še posebej ranljivi, saj mnogi poročajo o slabši kakovosti spanja.
Ti izsledki nas opominjajo, da tako kot številni drugi vidiki dobrega počutja tudi spanec ni izoliran, temveč ga oblikujejo širši čustveni in družbeni konteksti našega življenja. Zavedanje teh razlik nam lahko pomaga pri ustvarjanju bolj vključujočega in podpornega okolja – takšnega, kjer se lahko vsakdo počuti varno, sprejeto in si tako privošči kakovosten in miren spanec.
Duševno zdravje kot ključen dejavnik
Čustveno počutje pomembno vpliva na kakovost spanja, pri čemer je za mnoge pripadnike LGBT+ skupnosti pogosto obremenjeno z različnimi družbenimi in okoljskimi dejavniki.
V nekaterih primerih lahko pomanjkanje podpore doma ali občutek, da niso v celoti sprejeti, dodatno otežuje situacijo. Pomanjkanje socialne podpore lahko vodi v dolgotrajen stres, težave pri obvladovanju čustev in občutek nepripadnosti – vse to pa negativno vpliva na spanec. S tem, da vsakodnevno ponujamo podporo, razumevanje in spoštovanje, lahko pomagamo zmanjšati čustvene obremenitve, ki pogosto motijo spanec tistih, ki se soočajo z izključevanjem. Prav tu ima vsakodnevno zavezništvo veliko moč.
Skupaj smo boljši
Ustvarjanje bolj vključujoče družbe – brez homofobije, transfobije in bifobije – se začne z majhnimi, vsakodnevnimi dejanji vsakega izmed nas. Ne gre zgolj za velike geste, temveč za to, kako se vsak dan odzivamo na druge: s spoštovanjem, empatijo in odprtostjo.
Vsakodnevno zavezništvo pomeni, da se učimo s poslušanjem, uporabljamo vključujoč jezik, spoštujemo identiteto drugih in se – četudi z majhnimi dejanji – odzovemo, ko smo priča izključevanju ali pristranskosti. Pomeni tudi, da se izogibamo predpostavkam, podpiramo raznolike glasove in prevzamemo odgovornost za svoje napake – brez panike ali pretiranega opravičevanja.
V podjetju IKEA je to prepričanje del širše poti – poti, ki vključevanje, povezanost in sočutje razume kot vsakodnevne prakse, ne zgolj kot ideale. Vabi nas k razmisleku, kako lahko prispevamo k bolj sprejemajočemu svetu – ne z iskanjem popolnosti, temveč s tem, da smo prisotni in pripravljeni na rast.
Prepričanje, da smo skupaj boljši, se kaže prav v teh vsakodnevnih trenutkih. Z odprtostjo in aktivnim poslušanjem, s prijaznimi gestami in premišljenim jezikom stopamo proti družbi, kjer se lahko vsakdo počuti sprejetega, varnega in cenjenega takšnega, kot je v resnici. In ko se ljudje počutijo varne in sprejete, tudi bolje spijo – saj se pravi počitek začne tam, kjer se čutita sprejetost in pripadnost.
Naročnik oglasne vsebine je IKEA Slovenija.
