Zdravniki nasprotujejo zamrznitvi plač

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pravijo, da primanjkljaja v zdravstveni blagajni ni povzročila recesija, temveč dvig plač v zdravstvu, ki ga predvideva nov plačni sistem v okviru odprave plačnih nesorazmerij. Po planu naj bi se plače namreč znova dvignile še dvakrat, enkrat letos (kar se je že premaknilo na začetek leta 2010) in zadnjič marca 2010. Dvig plač v zdravstvu bo zdravstveno blagajno tako obremenil za 321 milijonov evrov, kar predstavlja 40-odstotni dvig sredstev za plače. Hkrati pa je to toliko, kot je v zdravstveni blagajni vseh odhodkov za zdravila na leto, pojasnjujejo na ZZZS.

Kot je znano, je za letos predviden primanjkljaj v višini 125 milijonov evrov, presežkov iz preteklih let pa je še 130 milijonov evrov, zato bodo minus letos lahko še pokrili, prihodnje leto, ko se planira okoli 130 milijonov evrov primanjkljaja, pa ne več.

Na zavodu opozarjajo, da obstajajo v plačnem sistemu tudi nekatere anomalije. Splošni zdravnik lahko na primer z nedeljskim dežurstvom od 7. ure zjutraj do 6. ure v ponedeljek zasluži 812 evrov bruto, kar je okoli 270 evrov več, kot znaša minimalna bruto mesečna plača. V bolnišnicah pa so izplačila še višja. Menijo, da je tudi dežurstev preveč in da se dežurstvo plača preveč, saj zdravniki takrat zaslužijo 130 odstotkov več kot normalno. Hkrati pa na ZZZS opozarjajo, da se več kot 10 odstotkov vseh sredstev za plače v zdravstvu izplača preko nadur. Poleg tega so še nekateri drugi dodatki, kot je na primer dodatek za delo na rentgenu, čeprav današnje rentgenske naprave za zaposlene niso več tako škodljive, pravijo na ZZZS.

Na zavodu poudarjajo, da pri njihovih predlogih ne gre za znižanje plač, ampak le za to, da bi lahko privarčevali 80 milijonov evrov letno, če bi zamrznili rast plač do boljših časov. Ostanek sredstev bi potem lahko privarčevali še iz ostalih ukrepov, o katerih se govori.

Neracionalna poraba zdravil

Po nekaterih podatkih, ki jih imajo na ministrstvu za zdravje, se v Sloveniji porabi preveč zdravil. Kot primere je minister Borut Miklavčič navedel, da slovenski pediatri predpisujejo veliko več zdravil, kot je potrebno, pri zdravilih proti osteoporozi pa bi s predpisovanjem generičnega zdravila zlahka znižali stroške za 30 odstotkov, a zdravniki tega ne počnejo. 10 do 20 odstotkov zdravil pa se zavrže, v letu 2007 smo v Sloveniji na primer zavrgli za 3,4 milijone evrov odpadnih zdravil, stroški hospitalizacij zaradi težav povezanih z zdravili pa znašajo po podatkih ZZZS približno 30 milijonov evrov letno (približno pet odstotkov vseh hospitalizacij).

V Sloveniji zdravniki tudi preveč predpisujejo antibiotike. Po podatkih ZZZS predpisujejo tudi do 40 odstotkov več antibiotikov kot na Finskem, Švedskem in Norveškem. To pomeni, da postanejo bakterije lahko bolj odporne in potem zdravila ne delujejo več.

Poleg tega pa so na zavodu zdravnikom priporočili tudi, da na recepte ne predpisujejo več določenih zdravil, temveč le učinkovine, v lekarnah pa bi potem izbrali najcenejše zdravilo, ki vsebuje te učinkovine. Kot pravijo na ZZZS, imajo lekarne boljši pregled nad zdravili in so tudi pripravljene postati tak regulator. Kontrole sicer ni, saj so to le priporočila.

Kot ukrep pa so na skupščini ZZZS sprejeli tudi to, da bodo zavarovalnice za zdravila plačevale nekaj več iz dopolnilnih zavarovanj, pri tem pa ne smejo višati zavarovalniških premij.

Ministrstvo: Skrajšanje dopusta v finančnem smislu ni prihranek

Z ministrstva za zdravje so odgovorili, da predlagatelji sprememb o plačah zdravnikov na skupščini ZZZS lahko to pobudo posredujejo ekonomsko-socialnemu svetu. "Tam je prilika, da se sindikati in delodajalci ponovno pogovorijo o razmerju plač oz. o vseh drugih vprašanjih, ki jih ureja kolektivna pogodba (dežurstva, dopusti)". "Omeniti pa moramo, da skrajšanje dopusta v finančnem smislu ni prihranek, vpliva pa na boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev in krajšanje čakalnih dob,« še pojasnjujejo na MZ.

Kljub temu pa je minister za zdravje Borut Miklavčič za POP TV povedal, da se bo o nekaterih spremembah treba pogovarjati, "če že ne o plačah, pa vsaj o bonitetah".

Ministrstvo za javno upravo je EU že obvestilo o možni zamrznitvi plač

Z ministrtva za javno upravo (MJU) so sporočili, da je dogovor, ki je bil podpisan s sindikati javnega sektorja, tretji. Tranšo odprave nesorazmerij že premaknil iz septembra 2009 v januar 2010, ki se po dogovoru izplača ne glede na makroekonomske razmere. Prav tako še vedno velja, da se 4. tranša izplača 1. marca 2010. Hkrati pa je ministrstvo za finance v okviru Pakta o stabilnosti Evropsko unijo obvestilo o "možni zamrznitvi plač", če bi bila država izpostavljena izrazito neugodnim makroekonomskim razmeram. Seveda pa bi premik 3. in 4. tranše na kasnejše obdobje, kot ga določa veljavni dogovor, zahteval ponoven dogovor s sindikati javnega sektorja.

Pravice zaposlenih (dodatki, dežurstva) so določeni za ves javni sektor, zato jih ni mogoče odpirati samo za zdravstvo, ampak bodo odprti za celotni javni sektor. Drugače pa je glede dopusta – predlog skrajšanja letnih dopustov zdravnikov mora pripraviti ministrstvo za zdravje, pojasnjujejo na MJU.

Zdravniška zbornica: Zdravnikov k podaji predlogov niso povabili

Predsednica zdravniške zbornice Gordana Živčec Kalan je za Odmeve povedala, da zdravniki k oblikovanju predlogov za izboljšave zdravstvenega sistema niso bili povabljeni. Kot je povedala ima slovensko zdravništvo tako znanje kot priložnost z argumenti, ki jih dobi v obravnavo, predlagati izboljšave, vendar do sedaj te priložnosti niso imeli. Generalni direktor ZZZS Samo Fakin je odgovoril, da že od decembra vabijo socialne partnerje, da podajo svoje predloge za izboljšave, vendar da jih zdravniki do sedaj še niso. Miklavčič pa je povedal, da ga pogosto vabijo na srečanja zdravnikov, ki se jih tudi udeležuje in da so mu tam zdravniki povedali nekatere svoje predloge, ki jih namerava tudi upoštevati.

Nadalje je Živčec Kalanova povedala, da zdravniki že danes racionalno predpisujejo zdravila. Povprečno naj bi predpisali sedem do osem receptov na prebivalca, kar je po oceni OECD racionalno in je primerljivo s skandinavskimi državami. Res je, da predpisujejo več antibiotikov, a je to tudi posledica slabših socialnih razmer v Sloveniji, je pojasnila Živčec Kalanova v Odmevih.

Glede zmanjšanja dopustov pa predsednica zdravniške zbornice pravi, da so tako dolgi dopusti bolj izjema kot pravilo in da na takih izjemah verjetno ne bodo veliko privarčevali.

Sicer pa so se na predlog glede plač odzvali tudi iz zdravniškega sindikata Fides, kjer pravijo, da bodo znižanju plač nasprotovali in da se v morebitnih pogajanjih niso pripravljeni vnaprej odpovedati ničemur, temveč da bodo zahtevali kvečjemu več.

Glede predpisovanja zdravil pa so v zdravniškem društvu povedali, da se priporočil ministrstva ne bodo držali, dokler jih s podatki ne bodo prepričali, da bo tak sistem boljši za njihove bolnike.