Slovenija

Kdo se boji mavrične zastave in sklenjenih rok istospolnih oseb?

Ljubljana, 16. 06. 2024 11.01 | Posodobljeno pred 27 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Maja Pavlin
Komentarji
0

"Zakaj se lahko moja starša v javnosti držita za roke in se poljubita, pa ob tem ne trzne nihče? Zakaj je drugače, če bi to jaz počela s partnerko?" ogledalo nasprotnikom nastavi predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec. Nepoštenosti LGBTIQ+ osebam niso nekaj tujega, njihov boj za enakopravnost tudi v Sloveniji še ni zaključen. Poleg sistemskih težav so tu še vedno negativne reakcije iz okolice. "Vendar pa mavrična zastava ali pa istospolni osebi, ki se držita za roke, resnično ne škodujeta nikomur," poudarja Murščeva. Zakaj torej nasilje, ki zadnja leta spremlja tudi slovenske parade ponosa?

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Incident na Paradi ponosa
    03:04
    Iz 24UR: Incident na Paradi ponosa
  • Parada ponosa v Ljubljani
    01:23
    Parada ponosa v Ljubljani

 

"LGBTIQ+ osebe smo tukaj, živimo svoje življenje, smo vidne. In vidne smo vedno bolj. Delno je najbrž tudi to razlog, da prihaja do konfrontacij," meni organizatorke dogodka Ljubljana Pride Simona Muršec, s katero smo se pogovarjali ob paradi ponosa. Prav vidnost je tudi ena od pomenov parade (ter celotnega meseca ponosa). To je dan, ko kvir osebe zavzamejo določen javni prostor, ko na ulicah izvedejo protestni shod. "Kar je pomembno, saj smo bili skozi zgodovino potisnjeni v 'omaro' – v intimo svojega doma. Morali smo se skrivati," pove.

V soboto se sicer zagotovo niso skrivali. Dopoldan, ko je Metelkova še spokojno samevala, počivala pred popoldanskim sprevodom, se je pisana druščina začela zbirati v središču prestolnice. Na Kongresnem trgu se je najprej odvilo paradno mesto, kjer so z različnimi stojnicami izobraževali obiskovalce, izmenjevali izkušnje ali pa preprosto uživali v družbi drug drugega. Prav tam smo ujeli Murščevo.

"Še danes v številnih državah odstopanje od norm ni dovoljeno. Biti LGBTIQ+ oseba je ponekod izjemno nevarno," poudari organizatorka dogodka, s katerim skušajo zgraditi družbo, ki bi bila bolj sprejemajoča in vključujoča do oseb, ki so danes še vedno potisnjene ob rob. "Želeli bi si, seveda, da bi raznolikost, kot jo lahko vidimo na paradi, videli tudi v kakšnih drugih trenutkih. Da bi lahko postala Slovenija, Evropa, ves svet prostor, v katerem bi se lahko vsak svobodno izražal."

To danes namreč še ni mogoče. Mnogi trdijo, da kvir osebe podpirajo, jim ne želijo odrekati pravic. Pa kljub temu si želijo tudi tega, da te osebe ne bi bile tako zelo vidne. Pa vendar enakega mnenja nimajo tudi do tistih, ki niso del LGBTIQ+ sfere. "Zakaj se lahko moja starša v javnosti držita za roke in se poljubita pa ob tem ne trzne nihče? Zakaj je drugače, če bi to jaz počela s partnerko? Zakaj lahko ljudje nosijo bele majice, mavričnih pa ne?" dvojne standarde izpostavi tudi Murščeva.

'Diskriminatoren' sistem, ki potrebuje prilagoditve

A čeprav mavrična zastava ali pa sklenjeni roki istospolnega para ne škodujeta nikomur, pa je tudi v Sloveniji reakcija okolice še vedno prepogosto negativna. To, pravi Murščeva, je drugi del parade ponosa. "To ni le dan, ko smo vidni, temveč tudi dan, ko opozarjamo na vse krivice, diskriminacijo, kršenje človekovih pravic LGBTIQ+ oseb." To je še vedno prisotno, tudi v slovenskih institucijah.

Simona Muršec
Simona Muršec FOTO: Aljoša Kravanja

"V 40. letih LGBT gibanja v Sloveniji je bilo doseženega že veliko," ocenjuje, med dosežki pa navede tudi organizacijo parade v središču slovenske prestolnice in pa številčno udeležbo na dogodku. "A po drugi strani so tu še vedno kvir osebe, ki so temnopolte, prosilke za azil, ki v Slovenijo pridejo kot migranti/migranti in ki so diskriminirane na vsakem koraku, ki so osovražene večkrat, ker nimajo 'prave barve kože', ker živijo LGBTIQ+ identiteto ..." Prav zato organizatorji parade ponosa poudarjajo, "človekove pravice je treba zagotoviti za vse, to mora biti brezkompromisno".

Znotraj nekega določenega sistema bi morali namreč biti naposled spoštovani vsi. Vendar pa temu ni tako. Šola, zdravstvo, nega, kaznovanje ... Neenakosti se kažejo znotraj različnih sistemov, poudarjajo. Murščeva navede zagotavljanje varnosti in enakopravne obravnave LGBTIQ+ otrok v šolah, njihov dostop do izobraževanja. Tu so tudi težave starejših istospolnih parov: "Sistemu se zdi povsem normalno, da v domu za starejše poročen raznospolni par namestijo v skupni apartma, če pa gre tu za dve poročeni ženski ali moška, pa to nikomur več ni samoumevno."

Parada ponosa v Ljubljani
Parada ponosa v Ljubljani FOTO: Bobo

 

Podobno tudi pri transspolnih osebah. Murščeva namreč pove, da bi transspolno žensko, ki bi zaradi svojih dejanj pristala v zaporu, namestili na moški oddelek. "In kaj se bo tam zgodilo z njo? V najboljšem primeru bo pristala v samici, kjer bo zanjo tudi najbolj varno. To je realnost tega," navede.

Z letošnjo parado ponosa so želeli tako osvetliti tudi to problematiko diskriminatornega sistema: "Da se uvidi, da je treba o tem razmišljati in se prilagoditi. LGBTIQ+ osebe smo tu, živimo svoja življenja in prihajamo v stik s tem sistemom."

Provokacija, ki jo je obdala mavrica

Dosežki zadnjih 40 let skupnosti niso zanemarljivi, a njihov boj še ni zaključen, kar sporočajo tudi s sloganom letošnje parade Pogled nazaj, korak naprej. In kakšni bodo njihovi koraki v prihodnosti? "Zagotovo boj za človekove pravice; tu potrebujemo podporo širše družbe, politike, institucij, tudi drugih gibanj, medijev. LGBTIQ+ osebe ne bomo mogle biti same tiste, ki bomo spreminjale družbeno percepcijo o nas," odgovarja organizatorka dogodka.

Na žalost so se namreč nasilni incidenti zoper LGBTIQ+ osebe v zadnjih letih pojavili tudi na slovenski paradi ponosa. "To smo videli lani in tudi letos se je v dnevih pred parado pojavilo veliko nekih agitacij in groženj," prizna. Z grozo opaža tudi organizirane skupine, v katerih sodelujejo tudi mladi. "Da rečejo: 'Gremo pobit vse _____.' Dodaj grdo besedo za istospolno usmerjene, grdo besedo za transspolne osebe, grdo besedo za temnopolte , grdo besedo za Rome itd. S to družbo je nekaj hudo narobe. Če ne bo prišlo do nekih fundamentalnih sprememb, bodo takšne stvari zgolj eskalirale," meni.

Tudi v soboto so zabeležili več sovražnih in nasilnih incidentov. Policija posamezne dogodke in prijave še obravnava, kar pa preseneča tudi organizatorje je, da se je incident zgodil celo znotraj paradnega mesta. "Običajno se tovrstni dogodki odvijejo ob robu parade, tokrat pa je dvojica zakorakala na prizorišče, med LGBTIQ+ osebe," pove kraljica preobleke Jenna D, tarča domnevnega napada moškega in ženske.

A tudi med samo povorko, ko se je mavrična množica zgrnila na ljubljanske ulice, ni šlo brez provokacij redkih posameznikov. Na cilju na Kongresnem trgu sta se tako med udeleženci parade znašla tudi moška s križem in posebno zastavo, a simboli so se kmalu izgubili med mavrico, ki ju je obdala.

Kot poudarjajo organizatorji dogodka, je prav zaradi tovrstnih incidentov parada še vedno pomembna in potrebna. Želijo si namreč ustvariti prihodnost, v kateri bodo lahko LGBTIQ+ osebe enakovredno, enakopravno in varno (tako fizično kot ekonomsko, socialno) živele svoje življenje.