Člani protikorupcijske komisije, ki z razliko od drugih funkcionarjev in javnih uslužbencev ne bodo smeli sprejemati nobenih daril, razen značk, plakatov in zastavic, naj bi bili svetel vzor poštenosti, kar naj bi dokazali tudi s poligrafskim preverjanjem, si je zamislil šef komisije Drago Kos. A mu na koncu ni ostalo drugega, kot da na poligraf pozabi, sicer poslanci poslovnika ne bi potrdili in komisija še lep čas ne bi začela preganjati korupcije.
Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je pojasnil, da ni želel uvesti poligrafskega testiranje, ker dvomi v poštenost komisje: " V poštenost komisije ne moremo dvomiti v naprej. Prepričani pa smo, da se bodo pojavljali očitki tudi na tem področju. S poligrafom nismo želeli vzpostaviti nek notranji represivni sistem, temveč smo nanj gledali kot na metodo, s katero bi komisija navzven dajala vtis državnega organa, ki je pripravljen storiti vse, da bi takšne očitke odpravil."
Resda komisija nima zakonske podlage za takšen ukrep kot je poligrafsko testiranje, a je buren protest poslancev kljub vsemu nerazumljiv, saj bi preverjali zgolj člane komisije, ki se s tem strinjajo. Tako bi jih enkrat letno priključili na poligraf in se prepričali, da ne prikrivajo kakšnih informacij ali da podatki ne odtekajo drugam. Članica protikorupcijske komisije Barbara Lavter pravi, da so želeli s poligrafom dokazati, da je komisija zaupanja vredna, odprta in doseldna. Dr. Bojan Dobovšek, prav tako član komisije, je dodal, da je komisija v razširjeni predlog vdelala tudi možnost, da se člani komisije lahko pustijo prostovoljno poligrafgirati, če bi želeli dokazati svojo neodvisnost, poštenost in nevpletenost v korupcijo.
Potem ko je komisija poslovnik spremenila, poslanci na današnjem odboru niso imeli večjih pripomb. Da poligrafsko testiranje v razvitem svetu že dolgo ni zgolj policijska metoda, temveč način kako podjetja in državne institucije preverjajo, ali so njihovi delavci vredni zaupanja, pravijo v protikorupcijski komisiji. In morda se nekateri bojijo ravno tega, da bi se po vzoru komisije nad poligrafskim testiranjem navdušil še kdo.
V studiu 24 ur smo gostili podpredsednik Mednarodnega združenja poligrafistov Andreja Juratovca, ki v poligrafskem testiranju ne vidi etičnih kršitev.
Ali je poligrafsko testiranje res poseg v zasebnost, kot to trdijo poslanci?
Če so izpolnjene vse doktrinarne zahteve za uporaba poligrafa, potem iz poligrafskega vidika ocenjujem, da ne gre za poseg v zasebnost. Treba pa je poudariti, da mora vsak strokovni poligrafski preiskovalec pridobiti soglasje osebe, ki naj bi bila testirana. In treba je vedeti, da morata biti izpolnjena še dva pogoja. Prvič, oseba mora biti z vsemi vprašanji, ki so pozneje zastavljena, seznanjena v naprej. In drugič, oseba ima v vsakem trenutku testiranja pravico prekiniti in zapustiti prostor.
Uporaba poligrafa, predvsem v tujini, ni več le v domeni policije. Uporablja se tudi v drugih institucijah, na primer v podjetjih in državni upravi. Tako je vsaj v tujini. Kako je s tem pri nas?
Poligraf se ni začel razvijati za policijo, ampak so ga razvili zasebni preiskovalci in raziskovalci v Združenih državah in v Kanadi. Tako v ZDA kot tudi v Kanadi, na Japonskem in v Izraelu se poligraf v policijske namene uporabljen le v 25-30 odstotkih primerov.
Kaj pa pri nas?
Pri nas se pretežno uporablja v policiji. Se pa veča uporaba na pobudo zasebnikov, podjetij, nekaterih detektivov in v zadnjem času tudi odvetnikov.
Kaj pa sama učinkovitost poligrafa. Ali z njim resnično lahko ugotovimo skorumpiranost uslužbenca?
Ja, če se preiskovalec primerno pripravi in če mu naročnik tega testiranja zagotovi potrebno bazo podatkov, iz katerih se lahko nato sestavijo primerni testi. Moram reči, da je poligraf zelo učinkovito sredstvo za odkrivanje korupcije.
Ampak možno ga je tudi preslepiti?
Da, pod pogojem, da si za to posebej izšolan. V nekaterih državah šolajo pripadnike svojih obveščevalnih sistemov, za preslepitev poligrafskega preiskovalca. Vendar pa se je treba zavedati, da je to šolanje izjemno naporno in tudi dolgotrajno.
Člani protikorupcijske komisije se strinjajo s poligrafiranjem. Zdaj jih po novem pravilniku to ni treba. Ali se bodo kljub temu lahko šli poligrafirat?
Če bodo to želeli in če bodo dobili izvajalca, ki se jim bo zdel primeren, bodo lahko, tako kot vsak, en del svoje kredibilnosti in lojalnosti sistemu, ki mu pripadajo, dokazali s pomočjo poligrafskega testiranja.
