Kdo se lahko veseli poslanskega stolčka?

Poslanskega stolčka je najmanj vesel golob, že ves čas od volitev joka in se s poslanskimi stolčkom nikakor na more sprijazniti zato se še vedno neupravičeno predstavlja kot PV. Malo manj, a ne bistveno manj pa so nad poslanskimi stolčkom razočarani poslanci bivše koalicije.

vse ok, sam ne vem kaj počne fotka iz prejšnje desne vlade ??? 2,20min

V demokraciji je lahko kandidat teoretično vsak. Problem pa je praksa, da je ta "vsak" potem tudi izbran in potrjen od peščice le njemu podobnih.

Prebivalcem iz bivše naše, kateri živijo v Sloveniji in so pri nas delali, delajo in plačujejo davke, hočejo janšisti odvzeti volilno pravico. Beli gardi, katera je pobegnila v Argentino in v svet pa bo dovoljeno izražati svojo voljo na volitvah.

veselijo se vsi politiki tistega stolčka..gledati jih na tistem stolčku se pa noben državljan ne veseli..

Ko politik ne zmore odgovoriti z argumenti, začne diskreditirati ljudi. In prav to je naredil Janez Cigler Kralj. Skupino uglednih javnih intelektualcev, profesorjev, akademikov in ljudi, ki so desetletja soustvarjali slovenski javni prostor, je odpravil kot “samozvane intelektualce” in “leve radikalne aktiviste”. Zakaj? Ker so uporabili pravno sredstvo, ki v demokratični državi obstaja prav zato, da se lahko preveri, ali so bile volitve poštene, svobodne in demokratične. Ustavna pritožba ni državni udar. Ni kraja volitev. Ni histerija poražencev. Je sestavni del pravne države. Ampak prav tu se skriva bistvo, avtoritarne politike se ne bojijo kričanja. Bojijo se znanja. Bojijo se vprašanj. Bojijo se ljudi, ki mislijo s svojo glavo. Bojijo se civilne družbe, ki ne poklekne pred politično močjo. Zato je treba podpisnike najprej ponižati, jih razglasiti za “radikalce”, “aktiviste”, “podaljšek levice” in “kar ene”. Ker če ljudi dovolj umažeš, se ti z njihovimi argumenti ni več treba ukvarjati. To ni samozavestna politika. To je antiintelektualizem. To je strah pred nadzorom. To je prezir do civilne družbe. In ravno zato je pomembno, da takšnih izjav ne normaliziramo. Demokracija ni samo dan volitev. Demokracija je tudi pravica državljanov, da opozarjajo, preverjajo, vlagajo pritožbe, zahtevajo odgovore in nadzorujejo oblast. Kdor tega ne razume, ima težavo z osnovami pravne države. Kdor to razume, pa mora danes toliko bolj jasno povedati: civilna družba ni sovražnik države. Kritično mišljenje ni radikalizem. In ustavna pritožba ni napad na demokracijo — je eden od njenih obrambnih mehanizmov.

Naš Francl?? Bo že ob 6h na njem ko pr’popan!

da ne postanete verski medij in trobilo?!

Bilo bi veliko bolje, da bi 90 poslancev določili z žerebom.

ali ni pri nas cerkev ločena od države...?selil to predavanje kardinala v krist. bi morali izbrisati in ga blokirati. to ne spada pod svobodo govora... je samo neko nespodobno nakladanje in v delih razlaga sveto pismo pomesanega s politiko... vse to trabuzlanje žali vse nas in tudi vernike. 🤢🤮

vidim da levičarji težko prenašajo demokracijo....ljubše jim je vladati...bez ograničenja trajanja mandata...ni kaj, se bo treba sprijazniti z večinsko voljo.

za kaj pa se veselijo posl.stola?!