Devet poslank različnih političnih skupin v Državnem zboru je na predsednika DZ Franca Cukjatija naslovilo pismo, v katerem so ga pozvale, naj v skladu s svojimi pooblastili ukrepa zaradi "incidenta", do katerega je prišlo ob razpravi o vladnem predlogu zakona o registraciji istospolnih minuli petek, in javno obsodi "prakso sovražnega govora in seksistične nastope".
Poslanke, ki izhajajo tako iz vrst opozicijskih LDS in SD kot tudi iz vrst koalicijskih NSi in SDS, so prepričane, da je bila izjava Ruparja "človeško in politično nekorektna, še več, bila je skrajno žaljiva ter za demokratično in strpno družbo povsem nesprejemljiva". Zadnji "eksces" pa priča, tako poslanke, "o skrajno diskriminatornem in seksističnem nastopanju nekaterih poslancev do poslank, ki jih ne jemljejo kot enakovrednih sogovornic, temveč jih skušajo diskreditirati in javno žaliti". "Nastop poslanca vladajoče SDS Pavla Ruparja je v sramoto tako Državnemu zboru kot tudi naši državi, vaše neukrepanje kot predsednika DZ, pa bo, če do njega pride, neopravičljivo in bo dalo takšnim nedopustnim ravnanjem legitimnost," so zapisale.
Cukjati se brani
Predsednik Državnega zbora France Cukjati je na seji kolegija v odgovor na očitke o neukrepanju pozval predstavnike poslanskih skupin, naj v poslanskem etičnem kodeksu še bolj dorečejo ravnanje v primeru žaljivega ravnanja poslancev. Kot predsednik Državnega zbora namreč sedaj nima podlag za kakršne koli "sankcije". Ob tem je dejal, da se v javnosti ustvarja napačen vtis, da "ni ukrepal, pa bi moral", kar razume kot žalitev, za katero pričakuje opravičilo. »Tukaj gre za čisto diskreditacijo predsednika Državnega zbora. To pa ni dobro in je morda bolj žaljivo kot izjava gospoda Ruparja. Se mi bodo opravičile? Ne vem,« je izjavil Cukjati in dodal, da pričakuje da mu bodo poslanke pojasnile, kako naj ukrepa, saj po njegovih besedah kot predsednik Državnega zbora sploh nima pooblastil za ukrepanje.
»Poslovnik predsedniku državnega zbora, kadar ne vodi seje, ne daje nobenih pooblastil, da bi med sejo opozarjal nastopajoče poslance ali jim jemal besedo. Znana mi niso tudi nobena druga pooblastila, ki bi predsedniku omogočala ali celo nalagala, da sodi, obsodi ali celo kaznuje poslanca, ki ga povrhu vsega ščiti še imuniteta,« se je predsednik parlamenta odzval na pismo poslank.
Sicer pa je Cukjati v odgovoru zapisal, da razume ogorčenje poslank nad izjavo poslanca Ruparja, ob tem pa še zapisal, da "taka izjava bolj kot tiste, ki jim je bila izjava namenjena, diskreditira tistega, ki jo je izrekel".
LDS: 'Opravičilo ni dovolj'
Pod omenjeni poziv predsedniku DZ so se podpisale poslanke LDS Majda Širca, Darja Lavtižar Bebler in Cvetka Zalokar Oražem, poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec, Majda Potrata in Breda Pečan iz SD, Mojca Kucler Dolinar in Marjetka Uhan iz NSi in Alenka Jeraj iz SDS. Poziva niso podpisale tri poslanke, Eva Irgl in Polonca Dobrajc iz SDS in Barbara Žgajner Tavš iz SNS.
Kot je znano, je na javno obsodbo naletela petkova izjava Ruparja o "odredbi obveznega zakonskega pregleda mednožja za ugotovitev spola", kar se je nanašalo na opozicijski poslanki Majdo Širca in Majdo Potrata, izrečeno na seji Državnega zbora med razpravo o vladnem predlogu zakona o registraciji istospolnih skupnosti. Poleg "skrajno žaljive izjave" poslanca Ruparja je za LDS "obsojanja vreden" tudi neodziv podpredsednika državnega zbora iz vrst SNS Saša Pečeta, ki je v tistem trenutku vodil sejo državnega zbora. Peče sicer meni, da je ravnal korektno.
V poslanski skupini SDS so nastop poslanca obžalovali, poudarili pa so tudi, da se je Rupar za vse izrečene neprimerne in žaljive besede poslankama takoj, ko je v DZ dobil možnost, tudi javno opravičil. Vendar pa po mnenju LDS to ni bilo dovolj. Kasnejšega opravičila poslanca Ruparja v poslanskem klubu LDS ne morejo sprejeti, saj je šlo "za medlo opravičilo skozi zanikanje opravičila".
Predsedujoči DZ mora vzdrževati red
V skladu s poslovnikom za kršitev reda na seji državnega zbora sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje. Za red na seji državnega zbora skrbi predsedujoči, ki med seje tudi zbora razlaga poslovnik.
V poslovniku je sicer predviden skrajni ukrep, po katerem bi lahko predsedujoči, če z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji Državnega zbora, prekinil sejo. Še pred tem pa bi poslancu, ki bi "kršil red", lahko izrekel opomin. Če je bil pred tem poslanec dvakrat opomnjen, bi lahko sledil ukrep "odvzema besede" v primeru, če je s svojim govorom kršil red na seji, ter nato kot skrajni ukrep še "odstranitev s seje ali z dela seje", če bi kljub dvakratnemu opominu ali odvzemu besede poslanec še naprej kršil red na seji in onemogočal delo Državnega zbora. Zoper odvzem besede in odstranitev lahko poslanec poda uradni ugovor.
V ponedeljek se bodo predstavniki poslanskih skupin lotili pogovora o etičnem kodeksu. Da vzdrževanje reda na sejah ne bi bilo zadeva vsakokratne interpretacije, se bodo tako poslanske skupine in vodstvo Državnega zbora poskušali dogovoriti o ravnanju v konkretnih primerih.
