Novica o tem, da je v začetku meseca Specializirano državno tožilstvo na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper štiri sedanje in nekdanje člane KNOVS: Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja, Jožefa Horvata in Mateja Tonina, v katerem jim očita kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic, ta teden odmeva tudi v najvišjih političnih krogih Bruslja.
Vodja EPP Manfred Weber je v torek ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu dejal, da kazenski pregon proti "kolegom tukaj v Evropskem parlamentu" iz NSi teče "samo zato, ker so zgolj opravili svoje delo v nacionalnem parlamentu, zdaj pa teče kazenski pregon".
Ob tem pa je Weber namignil tudi na prihajajoče volitve pri nas in k ukrepom pozval Evropsko komisijo. "Sprašujem se, zakaj se to dogaja le nekaj tednov pred volitvami. Torej so na mizi tudi pomembna vprašanja o vladavini prava v Sloveniji. In prosim tudi Komisijo, naj zadevo preuči."
Ovadba specializiranega državnega tožilstva naj bi se nanašala na nenapovedan nadzor članov Knovsa, ko so novembra 2023 na policiji med drugim preverjali, ali je ta prisluškovala nekaterim akterjem iz afere Dars, med drugim Valentinu Hajdinjaku, nekdanjemu direktorju Darsa, sicer nekdanjemu vidnemu članu NSi. A da je vložitev obtožnega predloga zoper štiri njihove člane vmešavanje tožilstva v predvolilno kampanjo, meni predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec.
Danes se je na besede vodje Evropske ljudske stranke Webra odzval še predsednik vlade Robert Golob. "Mislim, da je nedopustno, da se politika vtika v sodstvo, še bolj nedopustno pa je, da to počne tuja politika. Jaz sem res presenečen, kako lahko nekdo v imenu pravne države napada sodstvo znotraj nacionalne popolnoma suverene države, kot je Slovenija." S temi besedami se je pridružil nekaterim slovenskim evroposlancem, ki so obsodili Webrove besede, med njimi Vladimirju Prebiliču, Marjanu Šarcu in Ireni Jovevi.
V 24UR ZVEČER sta stališča v ostri razpravi soočila poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurević in evropski poslanec iz vrst Nove Slovenije Matej Tonin, ki je tudi eden od štirih vpletenih v preiskavo.
Grgurevićeva je zavrnila trditve Mateja Tonina, da je Golob šel predaleč in da obstajajo politični pritiski na sodstvo. Opozorila je, da so namigovanja predsednika EPP o političnem pregonu poslancev NSi "povsem neutemeljena". Poudarila je, da ta namigovanja predstavljajo "nedopusten in nesprejemljiv poseg v neodvisnost in samostojnost pravosodnih organov Republike Slovenije".
Glede obtožnega predloga zoper poslance je poslanka Svobode dejala, da to pomeni, da je tožilstvo ocenilo izpolnjenost vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, kar da kaže na obstoj zadostnega suma. Poudarila je tudi, da Slovenija ostaja suverena država, kjer je absurdno, da bi evropske izvršilne veje oblasti, kot je Evropska komisija, presojale vsebino in časovni vidik vložitve obtožnic. Kritizirala je tudi Vrtovca, ki po njenem mnenju poziva specializirano tožilstvo "k naročanju na termine", ne da bi spoštoval zakona o kazenskem postopku in določenih rokov.
Tonin pa je ponovno izpostavil "dvojne standarde". Po njegovih besedah obtožnice zoper njih sploh niso videli. Tonin se je vprašal, zakaj pri nadzoru na Darsu policija ni ukrepala zoper Teodorja Uraniča, poslanca Gibanja Svoboda, ki je bil prav tako vpleten in je po njegovem omogočil sam nadzor. Ob tem je poudaril, da so kazenske ovadbe prej prišle do medijev kot do obtožencev. Še bolj je zaskrbljujoče dejstvo - tako Tonin - da je tožilka v primeru med zaslišanjem dajala "politične komentarje".
Grgurevićeva je v repliki zavrnila Toninove navedbe. Ob aferi Dars je poudarila, da je cela Slovenija videla posnetke na kamerah, ki naj bi kazali delitev denarja, čemur je sledil odhod na Dars in nato izvedba nadzora. Grgurevićeva je zatrdila, da so bili ravno poslanci NSi tisti, ki so zaposlene na Darsu obveščali, da se jim "ni prisluškovalo". Izpostavila je tudi, da so v prejšnji Janševi vladi zamenjali 111 komandirjev policijskih postaj in "nezakonito odstavili direktorja NPU".
Tonin je na to dejal, da je "razprava z gospo Grgurević nemogoča" in da podobna situacija, kjer "iz sodstva ljudje prihajajo v Svobodo", kaže na problematično stanje v slovenskem sodstvu. Kot primer je navedel Urško Klakočar Zupančič in druge posameznike, ki prehajajo iz sodstva v stranko Svoboda in zdaj tudi na listo Levice, kar je po njegovem mnenju slab znak za neodvisnost pravosodja.
Več v priloženih videih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.