Kdo si želi ugrabiti DeSUS?

Srečko Felix Krope je širši javnosti znan kot nekdanji poveljnik specialne policijske enote, ki je bil pred leti obsojen zaradi zlorabe uradnega položaja. Čeprav je bil pravnomočno obsojen na pogojno kazen šestih mesecev zapora, ostaja pomislek glede teže njegovega dejanja. Šotor v lasti policije je posodil za zasebno zabavo svojega prijatelja. Okej. To verjetno ne bi bilo nič posebnega, če bi se Krope po takem dogodku umaknil iz javnega življenja. Ampak se ni. Njegove ambicije so tudi po odhodu v pokoj vezane na številne funkcije v Lovski zvezi Slovenije (LZS), na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, od konca aprila 2020 pa je tudi član sveta UKC Maribor, kamor je bil imenovan kot kader iz kvote stranke DeSUS. Stranko je takrat vodila Aleksandra Pivec. Kot Krope ni razumela, da ni pomembna teža nekega koruptivnega dejanja (šnita pršuta ali posoja policijskega šotora), ampak narava tovrstnih dejanj. Gre za vzorec delovanja, za katerega v politiki preprosto ni prostora.

Po porazu na januarskem kongresu stranke je Karl Erjavec odstopil kot minister za obrambo in se umaknil iz politike. Takšno stopnjo politične higiene je pred leti pokazal le še pokojni dr. Andrej Bajuk, ko je po izpadu Nove Slovenije iz parlamenta, leta 2008, odstopil kot predsednik stranke in se umaknil iz politike. Takšni primeri so redki, saj večina ljudi politiko razume kot igro, v kateri je zmaga zagotovljena in poraz nikoli dokončen. Janez Janša je najboljši primer. Politične ambicije so pogosto vezane na osebne interese in ne toliko na ideologijo ali vero v družbene spremembe. Tega seveda ne moremo trditi za vse, ki se odločijo za vstop v politiko. Je pa zadeva milo rečeno nenavadna, če nekdo jeseni leta 2018 vstopi v neko stranko, iz katere poleti leta 2020 izstopi, potem pa septembra istega leta ponovno vstopi v stranko, da bi novembra kandidiral za njenega predsednika. Točno to je naredil Srečko Felix Krope. 

Poleg osebnih ambicij kandidata za predsednika stranke je treba pomisliti, komu bi najbolj koristil DeSUS s Kropetom na čelu. Odgovor je Janez Janša. Kot predsednik največje koalicijske stranke si želi šibke koalicijske partnerje, s katerimi lahko lažje manipulira. Vse tri koalicijske partnerice (NSi, SMC in DeSUS) so od samega začetka delovanja Janševe vlade potisnjene na margine koalicijskega odločanja. Aleksandra Pivec je šla celo tako daleč, da je v pičlih šestih mesecih izgubila podporo svoje poslanske skupine, vodilnih organov stranke in večine regionalnih odborov. Na koncu se je prepustila na milost in nemilost Janezu Janši, zahvaljujoč kateremu je, ne da bi se tega zavedala, postala nepomemben člen v slovenskem političnem prostoru. Ostaja vprašanje, kaj je Aleksandro Pivec navedlo na samodestruktivno dejanje?

Ameriška politologinja Susan E. Scarrow v svoji študiji o političnih strankah (Beyond Party Members: Changing Approaches to Partisan Mobilization, Oxford University Press, 2015) govori o privilegijih, ki si jih ljudje obetajo ob vstopu v politično stranko. Poleg družbenih in psiholoških dejavnikov, vezanih na pripadnost neki skupni in/ali ideologiji, avtorica izpostavlja pomen osebnih koristi. Te koristi so v glavnem materialne in se po navadi nanašajo na karierno napredovanje. Posamezniki zasledujejo konkreten cilj, na katerega so tako osredotočeni, da pogosto izgubijo stik z realnostjo. Vse stavijo na trenutno pozicijo moči. Zaradi neupoštevanja nasvetov se kmalu znajdejo na točki, s katere ni vrnitve. Točno to se je zgodilo Aleksandri Pivec. Kolateralna škoda je načeta stranka DeSUS, ki se nahaja pred ponovnim poskusom ugrabitve, ki bi jo dokončno poslal na smetišče zgodovine.

Pomembne razlike se po mnenju Scarrowove kažejo tudi med poklicnimi in nepoklicnimi politiki. Prvi v politiki morajo preživeti na daljši rok, kar pomeni, da morajo skrbeti za dogajanja v stranki in za javno mnenje, kar je po definiciji neusmiljeno. Karl Erjavec je najboljši primer za to, saj je stranko vodil 15 let in pri tem nastopil na številnih volitvah in pri tem bil manj in bolj uspešen. Nepoklicni politiki po navadi prihajajo z misijo enega mandata, pri čemer niti ne razmišljajo o tem, kaj se bo zgodilo s stranko po njihovem odhodu. Vzporednice lahko povlečemo tako v primeru Erjavca kot v primeru Kropeta. Prvi je pred resnim izzivom, da v dveh letih poskuša oživeti močno načeto stranko in jo spraviti čez prag parlamenta in potencialno še naprej vztrajati v politiki. Po drugi strani je Krope hipoteka ekvivalentna Aleksandri Pivec. Za osebno kariero in uresničitev lastnih ambicij je dovoljšen tudi polovični mandat. Vsi problemi za tem bodo rešeni z enim samim SMS-om: "Hvala, ker sem vas spoznal."

Predkongresno delovanje obeh kandidatov je možno povezati s tem, o čemer, v luči razlik med poklicnimi in nepoklicnimi politiki, v svoji študiji piše Susan E. Scarrow. Erjavec na vso moč poskuša konsolidirati poslansko skupino, odbija napade Janeza Janše, se pogovarja s pobudnikom koalicije ustavnega loka (KUL) in poskuša pridobiti naklonjenost regionalnih odborov, ki so mu pred manj kot enim letom izrazili nezaupnico. Po drugi strani Krope v očeh javnosti bolj kot ne ostaja neviden. Svojo vlogo v LZS, katere članice so lovska društva, ki so po definiciji nepolitične organizacije, verjetno izkorišča za lastno promocijo. Tudi v tem primeru diši po neprimerni praksi konflikta interesov, če v imenu lovcev nagovarja za podporo njegovega naskoka na strankarsko funkcijo. Kadre verjetno po podobnem principu išče tudi v vrstah Policije, ki jo je pred leti vodil in jo do potankosti pozna. Tudi pri tem gre zaznati zelo podobne prakse, ki jih pred njim ni mogla razumeti Aleksandra Pivec.

DeSUS je na razpotju. Ima možnost ustoličiti za predsednika izkušenega politika, ki bo, v kolikor bo želel stranki zagotoviti preživetje na naslednji volitvah, moral igrati izjemno previdno. Problemi so številni in veliki, kar pomeni, da naloga v nobenem primeru ne bo lahka. Po drugi strani obstaja pot, po kateri bi DeSUS vodil nov obraz, do grla vpet v projekt Aleksandre Pivec. Gre za relativno neznan obraz v stranki. Članstvo DeSUS-a ga pozna le po tem, da ima velike ambicije. Gre za načrtni projekt še enega poskusa ugrabitve stranke, od katerega bi imeli korist vsi, razen stranka upokojencev.