Kdo so kandidati za nove ministrske položaje?

Najverjetnejši mandatar, Robert Golob, predsednik Gibanja Svobode, je star 55 let. Študiral je na Fakulteti za elektrotehniko, na kateri je pri 27 letih doktoriral. Leta 2006 je postal predsednik uprave podjetja Gen-I, ki ga je vodil 16 let. Vmes je bil tudi predsednik Krajevne skupnosti Kromberk-Loke pri Novi Gorici. Na prelomu tisočletja je bil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, v politiko pa je aktivneje vstopil leta 2011, ko je postal podpredsednik stranke Pozitivna Slovenija ljubljanskega župana Zorana Jankovića, pozneje pa še podpredsednik stranke Alenke Bratušek.

Podpredsednica vlade in zunanja ministrica naj bi postala predsednica stranke SD, Tanja Fajon, ki je stara 50 let. Diplomirala je iz novinarstva, podiplomski študij mednarodne politike pa je nadaljevala na pariški univerzi. Na začetku svoje kariere je delala kot novinarka, med drugim je bila dopisnica iz Bruslja za nacionalno televizijo. Politično kariero je začela leta 2009, ko je bila na listi SD izvoljena v Evropski parlament. Bila je tudi podpredsednica stranke, po odstopu Dejana Židana leta 2020 pa je prevzela funkcijo predsednice. S tem, ko je bila na letošnjih državnozborskih volitvah izvoljena v parlament, ji je prenehal mandat poslanke v Evropskem parlamentu.

Podpredsednik vlade naj bi bil tudi Luka Mesec, koordinator stranke Levica, ki bo julija dopolnil 35 let in naj bi prevzel ministrstvo za solidarno prihodnost. Študiral je politologijo na Fakulteti za družbene vede, na kateri je diplomiral leta 2012. Že vse od študentskih let se zanima za politiko in v njej aktivno sodeluje, nase pa je opozoril s svojimi javnimi govori na vseslovenskih vstajah v letih 2012 in 2013. Leta 2014 je bil na listi Združena levica izvoljen v državni zbor, kar je bila njegova prva služba.

Ministrstvo za obrambo naj bi prevzel predsednik stranke LMŠ, Marjan Šarec, ki bo letos star 45 let. Na AGRFT je doštudiral dramsko igro in umetniško besedo, prvo zaposlitev je dobil na nacionalnem radiu in televiziji, kjer je delal kot novinar, poznan pa je postal predvsem zaradi imitiranja slovenskih politikov in namišljenih oseb. Leta 2010 je bil na lokalnih volitvah izvoljen za župana Kamnika, leta 2017 pa je kandidiral za predsednika države, a ga je premagal sedanji predsednik Borut Pahor. Leto pozneje je bil na listi stranke LMŠ izvoljen za poslanca v državnem zboru in nato postal predsednik vlade, a je po letu in pol odstopil kot mandatar, nasledil pa ga je Janez Janša. Na letošnjih državnozborskih volitvah mu volivci niso namenili dovolj glasov in njegova stranka LMŠ je ostala pred pragom DZ.

Kandidatka za infrastrukturno ministrico, Alenka Bratušek, predsednica stranke SAB, je stara 52 let. Diplomirala je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, magistrirala pa na Fakulteti za družbene vede. Zaposlena je bila na finančnem ministrstvu, kjer se je ukvarjala z državnim proračunom. V politiko je vstopila leta 2008, ko je na listi stranke Zares kandidirala za poslanko v DZ, a ni bila izvoljena. To ji je uspelo leta 2011, ko je kandidirala na listi Pozitivne Slovenije, leta 2013 pa je tudi prevzela vodenje omenjene stranke. Istega leta je po izglasovani konstruktivni nezaupnici vlade Janeza Janše dobila mandat za sestavo vlade in jo tudi sestavila ter postala prva predsednica vlade. Leto pozneje je odstopila tako iz stranke Pozitivna Slovenija kot s položaja premierke. Ustanovila je lastno stranko, s katero se je uvrstila v DZ. Leta 2018 je stranko preimenovala v SAB, a sama ni bila izvoljena za poslanko, je pa v Šarčevi vladi postala infrastrukturna ministrica. Na letošnjih državnozborskih volitvah se stranki SAB ni uspelo prebiti v DZ.

Finančno ministrstvo naj bi vodil Klemen Boštjančič, 49-letni diplomirani ekonomist. V preteklosti je bil večkrat na vodilnih položajih različnih podjetij, denimo Intereurope, Merkurja, Vegrada in tudi Adrie Airways. Trenutno je predsednik upravnega odbora v družbi Sava turizem.

Zdravstvo naj bi prevzel Danijel Bešič Loredan, 49-letni ortopedski kirurg. Svojo poklicno pot je začel v UKC Ljubljana, pozneje pa delal v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Od leta 2016 je delal v šempetrski bolnišnici, kjer je bil predstojnik ortopedije. Novembra lani je zaradi nasprotovanja premeščanju covidnih pacientov v prostore ortopedije prejel opomin, januarja letos pa je prekinil delovno razmerje. V politiko je vstopil že leta 2018, ko je ustanovil Gibanje Skupaj naprej in z njim leta 2018 kandidiral na predčasnih volitvah v DZ, a mu ni uspelo priti v parlament. Marca letos pa se je predstavil kot kandidat za položaj zdravstvenega ministra.

Matjaž Han, član SD, je kandidat za gospodarskega ministra. Star je 51 let in ima zaključeno srednjo trgovsko-komercialno šolo. Leta 2004 je bil na listi SD izvoljen v DZ, dve leti pozneje je postal župan občine Radeče, drugi mandat pa je dobil leta 2010. Leto pozneje je kandidiral za poslanca in bil izvoljen, zaradi česar mu je prenehala županska funkcija. Na poslanski stolček je bil izvoljen še leta 2014 in 2018 ter tudi na letošnjih državnozborskih volitvah.

Tatjana Bobnar, kandidatka za notranjo ministrico (53 let), je leta 2004 magistrirala na Pravni fakulteti, v Policiji pa je zaposlena od leta 1993. Opravljala je različna dela: bila je kriminalistka, vodja službe, pa tudi pomočnica direktorja PU Ljubljana, pomočnica direktorja Uprave kriminalistične policije in namestnica generalnega direktorja Policije, med letoma 2018 in 2020 pa je bila tudi generalna direktorica Policije.

Ministrstvo za podnebje in energijo bi prevzel Bojan Kumer, 47-letni magister znanosti, ki je deloval na področju energetike. Delal je v Gen-I-ju, v času vlade Alenke Bratušek je bil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu, isto mesto pa nato zasedel tudi v Šarčevi vladi.

Pravosodna ministrica bi postala 43-letna Dominika Švarc Pipan, ki je diplomirala na Pravni fakulteti, doktorirala pa na Fakulteti za družbene vede. Leta 2018 je na državnozborskih volitvah kandidirala na listi SD in zasedla drugo mesto v okraju. Do leta 2020 je bila nato državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu, istega leta je postala tudi podpredsednica SD. Na letošnjih državnozborskih volitvah ni bila izvoljena za poslanko.

Javno upravo bi prevzela Sanja Ajanović Hovnik, 44-letna doktorica znanosti, ki je bila koordinatorka Gibanja Svobode. V Šarčevi vladi je bila namestnica direktorja vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, bila pa je tudi vidna članica stranke SAB.

Uroš Brežan, ki je star 50 let, je kandidat za ministra za varstvo narave in okolja. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti, delovne izkušnje pa si je pridobival kot vodja informacijske pisarne ŠOU Ljubljana, delal je tudi na področju trženja in bil vodja poslovalnic M Servisa. Bil je tudi vodja projektov v Posoškem razvojnem centru. Leta 2006 je postal župan Tolmina, štiri leta pozneje so mu občani namenili nov mandat. Brežan je še vedno župan Tolmina.

Minister za visoko šolstvo bi postal Igor Papič, ki bo ta mesec dopolnil 56 let. Diplomiral in magistriral je na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, doktorat pa je opravil na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je leta 2009 postal redni profesor. Leta 2011 je postal prodekan za pedagoško dejavnost, leta 2013 pa dekan fakultete. Leta 2017 je postal eden najmlajših rektorjev v zgodovini Univerze v Ljubljani.

Mesto ministrice za nižje šolstvo bi prevzela Amalija Žakelj, 63-letna doktorica znanosti in redna profesorica predmeta Didaktika matematike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

Minister za Slovence po svetu bi postal Matej Arčon, tudi generalni sekretar stranke Gibanje Svoboda. Star je 49 let, v študentskih letih je bil predsednik Kluba goriških študentov. Bil je tudi član mestnega sveta v MO Nova Gorica in podžupan. Med letoma 2007 in 2012 je bil član državnega sveta, leta 2010 pa je bil na listi stranke LDS izvoljen za župana Nove Gorice, na omenjeni funkciji je bil dva mandata. Na letošnjih državnozborskih volitvah je prejel največ glasov od vseh izvoljenih kandidatov.

Glede petih ministrstev pa še potekajo usklajevanja med več kandidati. Na njihova imena bo tako treba še počakati. Gibanje Svoboda bo prevzelo še resor za digitalno preobrazbo in ministrstvo za kmetijstvo, SD bo prevzel ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo. V Levici pa bodo imeli še ministra za delo, socialo in družino ter ministra za kulturo.