Zdenka Cerar – kandidatka za pravosodno ministrico
Zdenka Cerar je funkcijo generalne državne tožilke opravljala od marca 1999. Ponudbo za ministrsko mesto je sprejela, ker ve, kot je pojasnila novinarjem, da se njena profesionalna kariera bliža koncu. Tudi sicer ni nameravala ponovno kandidirati za mesto generalne državne tožilke. Kot je še povedala, se je težko odločila, saj je bila ves čas aktivna na strokovnem področju, kot ministrica za pravosodje pa bi želela povrniti spoštovanje pravosodju v državi.
Rodila se je 17. septembra 1941 v Ljubljani in leta 1960 maturirala na klasični gimnaziji v Ljubljani. Po Pravni fakulteti se je kot sodna pripravnica zaposlila pri okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer je leta 1969 opravila pravosodni izpit. Marca 1969 se je zaposlila kot sodelavka za pravne zadeve pri republiškem sekretariatu za finance, kjer je opravljala instančno delo do septembra, zatem pa je bila oktobra imenovana za namestnico občinskega javnega tožilca v Ljubljani in od takrat tudi opravlja tožilsko delo. V tem času je tudi vodila delo na mladoletniškem oddelku in pri tej problematiki sodelovala tudi v drugih ustanovah.
Novembra 1974 je bila imenovana za namestnico okrožnega javnega tožilca v Ljubljani, januarja 1979 pa je postala namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, in sicer vodja oddelka za splošni kriminal. Na tem delovnem mestu je bila do januarja 1981, ko je bila imenovana za namestnico višjega javnega tožilca v Ljubljani. Januarja 1995 je dobila položaj višje državne tožilke, septembra isto leto pa je postala vrhovna državna tožilka. Cerarjeva je vodila tudi Društvo državnih tožilcev. Za svoje delo je bila decembra 1984 odlikovana z državnim odlikovanjem reda zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Vlada jo je 4. februarja 1999 predlagala za generalno državno tožilko, na to mesto pa je bila imenovana 12. marca 1999, kar pomeni, da bi se ji mandat iztekel marca prihodnje leto.
Milan Pogačnik – kandidat za kmetijskega ministra
Milan Pogačnik je dekan in redni profesor Veterinarske fakultete ter predstojnik Inštituta za patologijo, sodno in upravno veterinarstvo. Leta 1999 je prejel častni znak svobode RS za zasluge pri znanstveno-raziskovalnem, pedagoškem in organizacijskem delu, pomembnem za razvoj in uveljavljanje slovenskega veterinarstva.
Rodil se je 30. avgusta 1946 v Celju, leta 1965 je maturiral na 2. gimnaziji v Ljubljani, leta 1971 pa diplomiral na veterinarskem oddelku Biotehniške fakultete. Zatem je leta 1978 magistriral, leta 1984 pa še doktoriral s področja patološke morfologije. Pogačnik, ki obvlada angleški, hrvaški, francoski in italijanski jezik, je naziv rednega profesorja za področje sodnega in upravnega veterinarstva ter patološko morfologijo pridobil leta 1994. Dekan Veterinarske fakultete je od leta 1990, ko je bil prvič izvoljen na to funkcijo, nazadnje pa je bil izvoljen leta 2001 za štiriletni mandat. V letih 1994 do 1998 je bil član sveta za visoko šolstvo, v letih od 1996 do 2002 član sveta za veterinarstvo pri kmetijskem ministrstvu, od leta 1999 do 2003 pa član sveta RS za znanost in tehnologijo. Od leta 1995 do 2001 je bil tudi predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani. Je tudi član vodilnih teles pri različnih evropskih in svetovnih veterninarskih združenjih.
Poleg strokovnega dela je sodeloval pri pripravi nekaterih dokumentov, npr. strategiji in razvoju kmetijstva, pri pripravi zakonskih in podzakonskih aktov s področja veterinarstva in živinoreje. V minulih letih je razvil interdisciplinarno raziskovalno in razvojno skupino, ki pripravlja raziskovalne in tehnološke programe sonaravne rabe opuščenih kmetijskih površin z uporabo živali, še posebno na kraških področjih. Kot nacionalni koordinator je sodeloval pri različnih razvojnih projektih v Evropski uniji, npr. pri projektu razvoj veterinarstva v EU do leta 2020.
Marko Pavliha – kandidat za prometnega ministra
Marko Pavliha predava kot redni profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, na ljubljanski ekonomski fakulteti ter na fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu, kjer je tudi predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo ter prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost. V svoji profesorski karieri je kot zunanji profesor sodeloval po univerzah v Avstraliji, Belgiji, Hrvaški ter Malti, leta 2003 pa je bil v Bordeauxu imenovan za generalnega sekretarja Mednarodnega pomorskega odbora. Je član mednarodnega centra za arbitraže iz investicij pri Svetovni banki ter opazovalec pri Mednarodni zvezi za pomorska zavarovanja.
Rodil se je leta 1962 v Ljubljani in maturiral leta 1981 na bežigrajski gimnaziji, študij na pravni fakulteti pa je končal 1986. Podiplomski študij je nadaljeval na pravni fakulteti v Splitu, kjer je magistriral leta 1989. Doktorat iz pravnih znanosti je opravil leta 1991 na kanadski Pravni fakulteti v Montrealu. Pedagoško dejavnost je začel kot asistent na katedri za upravnopravne znanosti na pravni fakulteti v Ljubljani že leta 1989, po vrnitvi iz Kanade in nostrifikaciji doktorata pa nadaljeval kot docent za transportno in zavarovalno pravo na univerzi v Ljubljani. Od leta 1999 sodeluje na pedagoškem in znanstveno-raziskovalnem področju s pravno fakulteto, ekonomsko fakulteto in fakulteto za družbene vede. Od leta 1999 je predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na fakulteti za pomorstvo in promet, od leta 2003 je prodekan za znanstvenoraziskovalno delo na tej fakulteti, letos pa je postal še redni profesor za gospodarsko, transportno in zavarovalno pravo na pravni fakulteti v Ljubljani.
Je tudi član nadzornega sveta Pozavarovalnice Sava. Od leta 1992 do 1998 je bil direktor Gospodarsko interesnega združenja Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti. Marko Pavliha je tudi član nadzornega sveta IMO International Maritime Institute iz Malte, arbiter stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije, arbiter pri Svetovni banki, generalni sekretar Madnarodnega pomorskega odbora in opazovalec pri Mednarodni uniji za pomorska zavarovanja.