Andrej Bajuk (minister za finance) je rojen 18. oktobra 1943 v Ljubljani. Svojo prvo diplomo iz ekonomije je opravil v Mendozi, Argentina (Universidad Nacional de Cuyo). Na posebnem dvoletnem mednarodnem programu, ki ga je organizirala University of Chicago je pridobil svoj prvi magisterij iz ekonomije. Leta 1969 ga je poklicna pot vodila na univerzo v Kalifornijo, Berkeley, kjer je pridobil drugi magisterij in doktorat. Leta 1973 se je vrnil v Mendozo in tam poučeval kot profesor na univerzi. Kmalu zatem, januarja 1975, je odšel v Washington, kjer je dobro leto delal pri Svetovni banki, nato pa se je zaposlil v Medameriški razvojni banki (IDB) v Washingtonu D.C., kjer je delal skoraj dvajset let. V tem obdobju je opravljal funkcije na različnih položajih, od ekonomista, zadolženega za analizo socialnih in industrijskih projektov, do svetovalca izvršilnega podpredsednika banke. V zadnjih petih letih službovanja v Washingtonu je bil direktor kabineta predsednika Medameriške razvojne banke in član predsedniškega sveta banke. Od septembra 1994 do 2000 je bil v Parizu kot posebni predstavnik na predstavništvu IDB za Evropo. Po sklenitvi sporazuma o koaliciji Slovenija med SKD in SDS spomladi leta 2000 je prevzel vodenje strokovnega sveta, ki je v okviru koalicije pripravljal alternativni vladni program. Na združitvenem kongresu SKD-SLS je bil izvoljen za podpredsednika združene stranke. Maja 2000 je bil izvoljen za predsednika vlade Slovenije in to funkcijo opravljal do konca novembra istega leta. 4. avgusta 2000 je ustanovil stranko z imenom Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka in na ustanovnem zboru v Ljubljani postal njen prvi predsednik.
Janez Božič (minister za promet), rojen 22. februarja 1954, je magistrski študij končal leta 1992 na Fakulteti za organizacijske vede, na temo “Poslovni organizacijsko - informacijski sistem gradbenih projektov”. Zaposlen je bil v gradbenem podjetju SGP Tehnik Škofja Loka, od leta 1981 v SCT, od 1. marca 1999 pa je predsednik uprave DARS. Poklicna pot ga je vodila od samostojnega raziskovalca organizacije, vodje oddelka razvoja informatike za gradbene projekte do direktorja za organizacijo in informatiko ter predsednika uprave. Sodeloval je pri ključnih razvojnih projektih na organizacijskem, informacijskem in računalniškem področju, s poudarkom na področju vodenja gradbenih projektov.
Andrej Bručan (minister za zdravje), rojen 10. februarja 1943 v Kranju, je po diplomi na Medicinski fakulteti v Ljubljani opravil specializacijo iz interne medicine, podiplomski študij iz kardiologije pa v Varšavi in Ljubljani. Akademsko specializacijo s področja kardiologije je opravil na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1992 in bil leta 1981 prav tam imenovan v naziv asistenta na Medicinski fakulteti. Leta 1986 je bil izvoljen na mesto asistenta. Od leta 1969 do 2004 je bil zaposlen v Kliničnem centru v Ljubljani, najprej na Infekcijski kliniki, od leta 1974 pa na Internih klinikah Zaloška, kjer je bil od leta 1979 do oktobra 2004 vodja urgentne internistične službe, koordinator Internih klinik Zaloška ter nadzorni mentor pripravnikom zdravnikom in sekundarijem v Kliničnem centru. V letu 2000 je bil član vlade in minister za zdravstvo.
Janez Drobnič (minister za delo, družino in socialne zadeve), rojen 23. oktobra 1957 v Globeli pri Sodražici, je magister sociologije, zdaj poslanec v državnem zboru. 23 let je delal na področju socialne politike, od tega bil 10 let poklicni svetovalec za šolsko in srednješolsko mladino, svetovalec za zaposlovanje, rehabilitacijski svetovalec na Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, 8 let svetovalec direktorja za področje trga dela in rehabilitacije na Republiškem zavodu za zaposlovanje, 4 leta svetovalec vlade na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve na področju invalidov in prestrukturiranja.
Karl Erjavec (minister za obrambo), rojen 21. junija 1960, je leta 1985 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji je v letu 1990 postal član Izvršnega sveta skupščine občine Kranj. V obdobju med leti 1995 in 2000 se je pri varuhu človekovih pravic kot direktor strokovne službe ukvarjal z varstvom temeljnih človekovih pravic. Leta 2001 je postal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje. Širši javnosti je postal znan zaradi vztrajanja pri uvedbi ustreznih postopkov zoper nekatere notarje vpletenih v aferah kot sta Zbiljski gaj in Orion. Ukvarjal se je tudi s problematiko stečajnih upraviteljev, ki so domnevno v nasprotju s predpisi posojali denar iz stečajnih mas zasebnim družbam.
Marija Lukačič (ministrica za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano), rojena 10. avgusta 1949 v Ljutomeru, je diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti na oddelku za montanistiko. Kot vodja sektorja za urejanje prostora je najprej službovala na Geodetskem zavodu v Ljubljani, zatem pa se je zaposlila na kmetijskem ministrstvu. Pripravljala je zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in po njegovem sprejetju izpeljala ustanovitev istoimenskega sklada, ki ga je do leta 1999 tudi vodila. Leta 1999 jo je vlada imenovala za direktorico urada za denacionalizacijo, dve leti kasneje pa za državno podsekretarko na kmetijskem ministrstvu.
Dragutin Mate (minister za notranje zadeve), rojen 2. maja 1963 v Čakovcu, je diplomirani obramboslovec. V letu 1989 se je zaposlil kot profesor na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. V letu 1990 je nastopil službo v ministrstvu za obrambo. V dosedanjem službovanju je opravljal različne dolžnosti. Od 1990 do srede 1991 leta je delal kot namestnik šefa sektorja za Civilno zaščito in v Republiškem Štabu za civilno zaščito. V letu 1991 je opravljal dela v protiobveščevalnem oddelku na Ministrstvu za obrambo. V letu 1992 je prevzel dolžnost svetovalca za mednarodno sodelovanje v kabinetu ministra za obrambo in bil odgovoren za mednarodno sodelovanje ministrstva za obrambo. V letu 1994 je končal tečaj za diplomate »SIRUS« v Švici. 1996 leta je prevzel dolžnost rezidenčnega vojaškega in letalskega atašeja v Bosni in Hercegovini. Po vrnitvi v Slovenijo je bil namestnik direktorja Uprave za vojaške zadeve v MORS. Opravil je tudi izpit za inšpektorja na obrambnem področju in tudi delal kot inšpektor za obrambo. Leta 2000 je bil vodja kadrovske službe MORS, nato pa Direktor Uprave za obrambo Ljubljana.
Janez Podobnik (minister za okolje in prostor), rojen 17. septembra 1959 v Cerknem, je diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot zdravnik splošne medicine je delal v Zdravstvenem domu Idrija in v ambulanti v Cerknem. Bil je župan občine Idrija in kasneje občine Cerkno. Decembra 1992 je bil izvoljen za poslanca, novembra 1996 pa je postal predsednik državnega zbora. Kot opazovalec aktivno sodeluje v Odboru za regionalno politiko, transport in turizem Evropskega parlamenta, kot član delegacije državnega zbora pa sodeluje tudi pri delu Parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
Dimitrij Rupel (minister za zunanje zadeve), rojen 7. aprila 1946 v Ljubljani, je doktor znanosti - sociologije. Leta 1976 je doktoriral na področju socioloških znanosti (na bostonski Brandeis University). Leta 1980 je postal docent na FSPN. Leta 1984 je bil imenovan za odgovornega urednika Nove revije. Poleg Nove revije je urejal tudi knjižno zbirko Znamenja. Kot gostujoči profesor in kot Fulbrightov štipendist je predaval na tujih univerzah: Queen’s University v Kingstonu (Kanada), New School for Social Research v New Yorku, Cleveland State University; na univerzah in diplomatskih akademijah v ZDA in v Evropi (Upsala, Harvard, Pariz, Dublin, Marburg…). Bil je pobudnik, soustanovitelj in predsednik Slovenske demokratične zveze (1989), ob tem pa tudi podpredsednik koalicije Demos. V prvi demokratični vladi je vodil resor za zunanje zadeve. Zunanji minister je bil od leta 1990 do leta 1993. Kasneje je bil poslanec državnega zbora, župan Ljubljane (1995-1997), veleposlanik v ZDA (1997-2000) in spet zunanji minister v Drnovškovi vladi (februar-junij 2000). Na volitvah 15. oktobra 2000 je bil v Piranu izvoljen za poslanca, nakar je bil zunanji minister v novi Drnovškovi (2000-2002) in Ropovi vladi (2002-2004).
Vasko Simoniti (minister za kulturo), rojen 23. marca 1951 v Ljubljani, je doktor zgodovinskih znanosti. Je redni profesor za zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je avtor številnih znanstvenih in strokovnih del s področja zgodnjenovoveške zgodovine. V svojih razpravah in esejih se je ukvarjal tudi s položajem zgodovinarja v odnosu do zgodovine in s problemi v slovenskem zgodovinopisju, v zadnjih letih pa je odmevno posegel tudi na področje slovenske zgodovine v 20.stoletju. Je član upravnega odbora Slovenske matice in vodja njenega oddelka za zgodovino, aktiven v različnih skupinah civilne družne ter poznavalec slovenske kulture.
Lovro Šturm (minister za pravosodje), rojen 19. maja 1938, je doktoriral leta 1966 na Pravni fakulteti v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je tudi v Strassbourgu. Delal je na Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti in bil v letih 1972 do 1984 njegov predstojnik. V letih 1990 do 1998 je bil sodnik ustavnega sodišča, v letih 1997 do 1998 tudi njegov predsednik. V letu 2000 je bil član vlade in minister za šolstvo in šport. Od leta 1986 je redni profesor za upravno pravo na Pravni fakulteti. Je tudi direktor Inštituta za pravo človekovih pravic v Ljubljani. Deloval je kot ekspert in konzultant v mednarodnih organizacijah OECD, Pariz (1976 do 1979), OZN, New York (1977 do 1988) in v Evropskem centru za koordinacijo raziskovanj na področju družbenih znanosti, Dunaj (1984 do 1987).
Gregor Virant (minister za javno upravo), rojen 4. decembra 1969 v Ljubljani, je doktoriral iz pravnih znanosti na Pravni fakulteti v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjeval na Glasgow Caledonian University. Objavil je številne članke v znanstvenih revijah, s strokovnimi prispevki je sodeloval na strokovnih posvetih s področja javne uprave. Napisal je univerzitetni učbenik Pravna ureditev javne uprave. Je docent na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, na Ustavnem sodišču je opravljal delo svetovalca za področje javne uprave in lokalne samouprave, v letih 2000 - 2004 je bil državni sekretar na Direktoratu za javno upravo ministrstva za notranje zadeve.
Andrej Vizjak (minister za gospodarstvo), rojen 6. avgusta 1964 v Brežicah, je magistriral iz elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani. Njegova prva zaposlitev je bila v tovarni Litostroj v Ljubljani, nato na Institutu Jožef Stefan, leta 1994 pa se je zaposlil kot inšpektor za delo. V letu 2000 je bil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Zdaj je poslanec v državnem zboru in župan Občine Brežice.
Jurij Zupan (minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo), rojen 16. marca 1943, je leta 1972 doktoriral iz kvantne kemije na Univerzi v Ljubljani. V letih 1975 in 1978 se je strokovno izpopolnjeval v tujini, v letih od 1982 do 1994 pa je predaval na univerzah v ZDA, Belgiji, Nemčiji in Kataloniji. Od leta 1988 je redni profesor na Fakulteti za kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. V letih 1963 do 1973 je bil zaposlen na Institutu Jožefa Stefana, od leta 1974 dalje pa vodi Laboratorij za Kemometrijo Kemijskega inštituta Ljubljana. V letih 1998 do 2001 je bil predsednik Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta, v letih 1998 do 2002 član Sveta za visoko šolstvo ter v letih od 2001 do 2004 podpredsednik Nacionalno znanstveno raziskovalnega sveta.
Milan Zver (minister za šolstvo in šport), rojen 25. maja 1962 v Ljubljani, je doktoriral iz politoloških ved na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Študijsko se je izpolnjeval na Karl - Franzens Universität v avstrijskem Gradcu. Kot svetovalec vlade je najprej služboval na Ministrstvu za obrambo, zatem v Mestni občini Ljubljana, zdaj je univerzitetni predavatelj na Ekonomsko - poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2004 je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru.
