Kdo zahteva referendum o JEK 2, kdo opozarja na zamujene priložnosti?

Gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem sicer ne nasprotuje nobeden od treh kandidatov, ki smo jih soočili v studiu. Janja Starc (SLS, Prerod) je poudarila, da občani že več let sobivajo z jedrskim objektom in vedo, kaj vse prinaša v njihovo okolje. "Zavedamo se tudi, da verjetno ne bomo mogli zadostiti vsem potrebam po energiji, če ne bomo imeli drugega stabilnega vira energije, to je drugega bloka jedrske elektrarne," je dejala.

Aktualni župan Krškega Janez Kerin je dodal, da je bilo tudi dosedanje večletno sobivanje z obstoječim objektom varno ter tudi koristno za občanke in občane, "čeprav sami tega včasih niti ne prepoznajo". "Zagotovo se bomo borili tudi v prihodnje, da bomo te bonitete, ki jih imamo, ohranili oz. nadgradili s ciljem boljše kvalitete življenja na tem območju," je poudaril.

Dušan Šiško, ki kandidira z Listo Dušana Šiška, je medtem poudaril, da za prvo jedrsko elektrarno na njihovem območju niso imeli možnosti odločanja, pri drugi pa da se morajo najprej pogovarjati o lokaciji. "Ne moremo danes doreči lokacije v Krškem, saj še ni bilo referenduma, da se bomo lahko na njem odločili. Država je tista, ki se bo nato pogovarjala z občino Krško. Ne morem jaz kar priti na vaš vrt in tam posaditi češnje, če mi ne date soglasja," je karikiral.

Ob tem je dodal: "Čudim se ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu in predsedniku vlade Janezu Janši, ki sta dejala, da bosta odločala brez naše vednosti v Posavju."

Kerin je dejal, da z državo sodelujejo pri pripravi državnega prostorskega načrta, naslednja faza pa da je soustvarjanje zakona o razvoju regije. "Vsi se zavedamo, da je dodatni jedrski objekt strateškega pomena več vlad, več generacij," je povedal in poudaril, da ne bo nihče dovolil, da bi bili "izigrani". Pojasnil je tudi, da so "obljube" dane glede na državni prostorski načrt, ki ga je označil za "živ dokument".

"Če bi bila jaz županja že ta mandat, bi se o tem začeli pogovarjati že v letu 2023, ko se je začelo govoriti o pobudi državnega prostorskega načrta. Mi pa smo torej malce zaspali na tem področju. Kot občinska svetnica sem sicer dala pobudo že takrat in nekaj se je tudi začelo dogajati. Ampak vlak nam bo odpeljal," je dejala Starčeva.

Ob tem meni tudi, da bo prizadeto tudi gospodarstvo, saj da so glavne obrtne oz. podjetniške cone umeščene v območju državnega prostorskega načrta, pri katerem pa da zamujajo.

Šiško vztraja pri odločanju prebivalcev in referendumu, Starčeva je prav tako jasna, da brez družbene podpore objekta v njihovem okolju ne bodo sprejeli. "Ne razumem ministra, ki je izjavil, da referenduma najverjetneje ne bo. Naš pogoj je referendum," je dejala, ob tem pa si želi tudi jasnih smernic ter določanja pogojev s strani občine, da bi dobili "ustrezno in pravično nadomestilo, možnost izrabe odvečne toplote itd."

Kerin meni, da bi prebivalci na referendumu podprli ta projekt. Se pa ne strinja z oceno Starčeve, pa tudi Šiška, da so zaspali in na tem področju ne naredili ničesar.

Šiško je poudaril, da je gradnja čistilne naprave nujna, vendar bi se morali pred tem dogovoriti s krajani, ki jih projekt zadeva. Kot je opozoril, je v igri šest možnih lokacij, dokončna pa še ni določena. Kljub temu naj bi se po njegovih informacijah že pripravljalo gradbeno dovoljenje.

Kerin je gradnjo nove čistilne naprave označil za eno od prioritet prihodnjega mandata. Pojasnil je, da so po stečaju družbe Vipap, s katero je občina od leta 2010 uporabljala skupno čistilno napravo, začeli iskati novo rešitev. Na podlagi strokovnih mnenj so določili šest možnih lokacij, vendar so jim krajani nasprotovali, zato zdaj iščejo novo. Zavrnil je tudi očitke o neaktivnosti občine in ocenil, da nekatere politične skupine to vprašanje izkoriščajo.

To je tudi prioriteta Starčeve, ki je poudarila, da je na drugi redni seji dala pobudo, da se takoj pristopi k reševanju tega vprašanja, najde lokacijo in začne s postopki umeščanja nove čistilne naprave. "Takrat so bile namreč že težave v podjetju Vipap. Ampak v naši občini smo imeli druge prioritete, od gradnje bazena do parka urbanih športov in tako naprej, in ni bilo denarja. Če bi takrat začeli, danes te težave ne bi imeli," je dejala.