Slovenija

'Kdor bere, je car'

Ljubljana, 30. 11. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so slovesno odprli jubilejni, 20. knjižni sejem, ki poteka pod sloganom 'Kdor bere, je car'.

Sejem ne skriva želje organizatorjev, da bi bila knjiga spet v modi. "Drage carice in carji, preizkusimo modno pisto in si oglejmo 96 kreatorjev visoke mode, ki so nam na ogled postavili vse, kar premore novega in dobrega katalog za prihodnjo sezono pomlad-poletje, pa na Miklavžev koš, napolnjen s črkami in papirjem tudi niso pozabili," je k ogledu sejma povabil Mitja Zupančič.

Letošnji knjižni sejem je jubilejni (Foto: Dare Čekeliš)
Letošnji knjižni sejem je jubilejni (Foto: Dare Čekeliš) FOTO: Dare Čekeliš

Vasko Simoniti: 'Knjigo je treba varovati'

Slavnostni govornik, kandidat za ministra za kulturo Vasko Simoniti je v nagovoru med drugim poudaril, da so knjižni sejmi sicer slovesna predstava knjige, toda tudi tu se čedalje bolje kaže dvojna narava človekove najboljše prijateljice - da je knjiga duhovna dobrina in obenem tržno blago. V tej dvojnosti priteguje obiskovalce in obenem izziva raziskovalce. Odtod neredko izvirajo protislovna mnenja o njenem statusu in naravi v tem času - segajo od tega, da je v krizi, do tega, da je motor družbenega razvoja oziroma napredka.

Sejem, ki ga prirejata Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Cankarjev dom, bo za širšo javnost odprt med 1. in 5. decembrom.

Ob odprtju sejma so podelili Schwentnerjevo nagrado, ki jo je prejel Milan Matos. Najboljši prvenec, roman Od blizu, je napisala Irena Svetek, najboljši mladi prevajalec je Borut Kraševec, ki je prevedel roman Čapajev in Praznota Viktorja Pelevina. Podelili so tudi nagrade za najlepšo slovensko knjigo in nagrade krilati lev za najboljše tiskarsko-tehnične izvedbe knjig.

Vse to, je nadaljeval Simoniti, zadeva predvsem značaj velikih nacionalnih knjižnih trgov, a tudi knjižni trg v Sloveniji z njegovimi posebnostmi, spričo katerih je moč reči, da je slovenska knjiga eden osrednjih dokazov in izrazov slovenske ustvarjalnosti. Poznamo skeptične glasove o njej, češ da v svoji literarni podobi ni več žareče jedro kulture. "Tu se ni moč spuščati v kakršnekoli opredelitve, vendar ne bo pomota, če rečem, da je v njej ostalo veliko tistega žara, ki je vnemal posameznike in socialne skupine ali nacionalne skupnosti v preteklosti in tudi danes."

Knjigo je zato treba varovati, saj je eden glavnih virov naše identitete, vrednot in moči, potrebne za obstoj posameznika in skupnosti. Z drugimi besedami, kulturna politika bo knjigi tudi v prihodnje morala namenjati veliko pozornosti ter posvečati skrb ustvarjalnosti nasploh, je povedal bodoči minister za kulturo.

Vse več nepismenih v Evropi

Predsednik Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije Mitja Zupančič je v svojem nagovoru, sklicujoč se na razmislek o popularizaciji branja bivše evropske komisarke za izobraževanje in kulturo Viviane Reding, opomnil, da je vedno več Evropejcev nepismenih, in to navkljub želji vodilnih v Evropski uniji, da bi do leta 2010 Evropa postala skupnost znanja. Potrebne so dejavnosti, ki bi v prebivalcih prebudile potrebo in radost do branja ter zagotovile, da bodo vlade za boj proti nepismenosti pravilno dojele pomembnost branja in njegove promocije.

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1