Pobudnik referenduma, ki želi preprečiti uveljavitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, Aleš Primc je v oddaji 24UR ZVEČER dejal, da je vlada sprejela "zakon o zastrupitvi bolnikov z namenom, da izvede zdravstveno, socialno in pokojninsko reformo".
Puščico je usmeril tudi v premierja Roberta Goloba ter poudaril, da je sam prepričan, da so živi nepokretni starši velik blagoslov.
Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je medtem opozoril, da je že od nekdaj obstajalo "določeno majhno število ljudi, ki so pred koncem življenja neizmerno trpeli". Zakon pa, kot je poudaril, omogoča, da ljudje sami odločijo, ali želijo svoje življenje končati skozi trpljenje ali se želijo od njega dostojno posloviti na ta način, da zaprosijo za pomoč pri končanju življenja.
Primc se sicer z njim ni strinjal, saj je prepričan, da ne gre zgolj za peščico bolnikov, temveč da bo vlada skozi ta zakon silila v zastrupitev več kot 400.000 ljudi v Sloveniji. "Ponujala jim bo najhitrejšo in najcenejšo zdravstveno storitev. Na številne zdravstvene storitve se čaka po več let. Ta zastrupitev pa bi bila dostopna kot zdravstvena pravica, ki jo bo moral zdravnik pacientu predstaviti, ko bo prišel k njemu v roku 21 dni," je trdil.
A kot je izpostavil Keber, bi po njihovih ocenah v prvem letu izvajanja zakona v poštev za ta postopek prišlo "približno nekaj deset ljudi". "Seveda se bo številka skozi naslednja leta nekoliko povečevala, kot se je to zgodilo tudi drugod po svetu," je sicer ob tem dodal.
Glede Primčeve navedbe o 400.000 bolnikih je dejal, da daje zakon možnost, da za to pomoč zaprosijo vsi, ki menijo, da trpijo in da izpolnjujejo pogoje. A da je ob tem pomembno razumeti, da vsem seveda pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ne bo odobrena, saj ne bodo izpolnjevali pogojev.
"Imamo proces in zaporedje postopkov, neodvisne ljudi, ki bodo to ocenjevali. Lahko bi trdil, da ima ta zakon največje število varovalk med vsemi državami na svetu, pa v nobeni od teh držav še ni bilo afere, sodno dokazane zlorabe teh zakonov," je še dejal Keber.
Celoten pogovor si oglejte v videoposnetku.
Kaj zakon, o katerem bo skoraj 1.700.000 volivcev odločalo v nedeljo, predvideva?
Pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi imeli pacienti, ki doživljajo neznosno trpljenje, ki je posledica neozdravljive bolezni. Zakon pri tem izključuje paciente z duševnimi boleznimi. Pacient bi, predvideva zakon, svojo željo izrazil svojemu zdravniku. Ta bi z njim opravil dva pogovora, ga med drugim seznanil z drugimi možnostmi lajšanja trpljenja in oskrbe. Preveril bi tudi, ali je pacient to odločitev sprejel brez prisile. Pacient bi nato podal vlogo za uveljavljanje pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja na petčlansko komisijo. Ta bi določila neodvisnega zdravnika, ki bi po pregledu pacienta podal svoje strokovno mnenje. Temu bi sledila še ocena psihiatra, ali je pacient sposoben odločanja o sebi. Komisija bi nato v 15 dneh morala ali odobriti ali zavrniti zahtevo pacienta. Pacient bi imel kadarkoli možnost spremeniti svojo odločitev. Zdravniki pa bi imeli možnost ugovora vesti. Oktobrska javnomnenjska raziskava Mediane je sicer izmerila, da bi ZA obkrožilo 60 odstotkov volivcev, PROTI pa 27.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.