Nekateri ljubljanski družinski zdravniki bodo po novem na voljo za neposredno obravnavo pacientov le štiri dni na teden namesto dosedanjih petih. En delovni dan bo rezerviran izključno za administrativno delo.
Takrat bodo urejali bolniške staleže, predpisovali recepte, izdajali kontrolne napotnice, pripravljali dokumentacijo za invalidsko komisijo ter izvajali posvete na daljavo.
Dušan Keber iz civilne iniciative Glas ljudstva meni, da bi morala biti tovrstna sprememba organizacije dela v največjem zdravstvenem domu v državi predmet javne razprave. "Javnost ni dobila nobene prepričljive utemeljitve za uvedbo takšnega ukrepa niti ocene njegovih posledic za paciente. Sklicevanje na boljšo organizacijo dela ali na obilico administrativnih opravil ne more upravičiti trajnega zmanjšanja dostopnosti pacientov do njihovega osebnega zdravnika," je zapisal v javnem pismu.
Zagotovila zdravstvenega doma, da se za paciente ne bo nič spremenilo, po njegovem mnenju ne držijo, saj da nadomeščanje lahko deluje pri posameznih odsotnostih, ne more pa postati trajen organizacijski model.
"Še toliko manj razumljiva je odločitev zato, ker so se administrativna bremena družinskih zdravnikov v zadnjih štirih letih zmanjšala, število družinskih zdravnikov pa povečalo. Hkrati ima Slovenija že danes med državami Evropske unije najmanjše število opredeljenih pacientov na zdravnika. Težko je razumeti, zakaj bi prav v takšnih razmerah postala prva, ki bi pacientom še za eno petino časa odvzela njihovega osebnega zdravnika," je dodal.
Kot je še zapisal Keber, naj bi si zdravniki za administrativni dan lahko izbrali ponedeljek ali petek. S tem bi se odsotnost osebnega zdravnika združila z vikendom, kar bi po njegovih besedah pomenilo tridnevno prekinitev dostopnosti.
"Dejstvo, da si zdravnik lahko izbere delo od doma in to na ponedeljek ali petek, bo v javnosti neizogibno ustvarilo vprašanja o resničnih motivih takšne ureditve. Je njen namen res učinkovitejša organizacija dela? Ali pa gre tudi za možnost podaljševanja vikendov?" se sprašuje Keber.
"Odločitev vodstva ZD Ljubljana ni zgolj slabo utemeljena. Je konceptualno napačna. Nobena količina administrativnih opravil ne more upravičiti tega, da bi osebni zdravnik vsak teden en delovni dan prenehal biti osebni zdravnik," je še dodal in pozval vodstvo, naj ukrep odpravi.
Zdravstveni dom zavrača očitke
V ZD zagotavljajo, da nova organizacija dela prinaša kakovostnejšo in učinkovitejšo zdravstveno obravnavo. Dela zdravnikov ne spreminja, ampak ga zgolj reorganizira, zatrjujejo. Če je zdravnik doslej administrativne naloge pogosto opravljal med ordinacijskim časom, bo po novem ta čas lahko v celoti namenil bolnikom, pojasnjujejo. Za nujne primere bo na voljo nadomestni zdravnik.
Nov način dela za zdaj poskusno uvajata dva družinska zdravnika, še eden pa je za takšno organizacijo dela že zaprosil. O morebitni širitvi sistema bodo odločali na podlagi rezultatov reorganizacije.
ZZZS in ministrstvo bosta spremljala ukrep
Na ZZZS medtem pravijo, da s predvidenimi spremembami predhodno niso bili seznanjeni. Po pozivu jim je ZD Ljubljana poslal kratka pojasnila, a ker razpoložljive informacije še ne omogočajo celovite presoje ukrepov in njihovih učinkov, bodo z vodstvom nadaljevali strokovni dialog.
Na ministrstvu za zdravje pa so pojasnili, da s spremembami niso bili seznanjeni, njihova podrobnejša organizacija pa da ni v pristojnosti ministrstva.
"Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo pri organizaciji dela spoštovati veljavno zakonodajo ter zagotavljati nemoteno in varno obravnavo pacientov. Učinke nove ureditve bomo spremljali predvsem z vidika dostopnosti zdravstvenih storitev in zadovoljstva pacientov," so zapisali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.