Rdeči križ Slovenije (RKS) je po pogodbi zavezan, da najpozneje do konca februarja ministrstvu predloži letno poročilo o izvajanju akcij za pridobivanje krvodajalcev, o organizaciji krvodajalskih akcij ter izdaji izkaznic "darovalec". Kot je pojasnil minister za zdravje Dušan Keber iz poročila izhaja bogata aktivnost območnih združenj RKS na področju krvodajalstva, ni pa mogoče zanesljivo preveriti, ali so bila vsa sredstva uporabljena namensko. Zato bodo zahtevali še dodatne podatke.
Ob tem je minister spomnil, da bo celotno revizijo poslovanja RKS in družb, pri katerih ta nastopa kot ustanovitelj, vsaj za tri leta nazaj preverilo računsko sodišče na skupen predlog ministrstev za zdravje, za obrambo ter za delo, družino in socialne zadeve, ki je bil oblikovan na sestanku z generalno državno tožilko.
Sicer pa bo poslovanje RKS pod drobnogledom tudi v sredo, 6. marca, tokrat z vidika porabe sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) v namene, za katere so bila v letu 2001 ta sredstva odobrena. Svet fundacije je namreč komisijo za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO humanitarnim organizacijam zadolžil, da po prejemu poročila RKS o porabi sredstev fundacije v letu 2001 v tej dobrodelni organizaciji opravi pregled. Kot skrajni rok je postavil 10. marec, torej pred nakazilom sredstev FIHO invalidskim in humanitarnim organizacijam za letošnji februar. Če bo namreč komisija, ki bo pregled opravila v sredo, ugotovila nepravilnosti pri uporabi sredstev fundacije, Rdečemu križu sredstev za letošnji februar ne bodo nakazali.
NSi za zakonsko ureditev humanitarnega področja
Poslanec NSi Janez Drobnič bo v parlamentarno proceduro vložil predlog zakona o humanitarnih in dobrodelnih organizacijah. S predlogom želijo v stranki prispevati k izboljšanju razmer na tem področju, ki ni sistemsko urejeno in ki ga je v zadnjem času pretresala t.i. afera Rdeči križ. Predlog zakona med drugim natančno ureja nadzor nad porabo in razpolaganjem z denarjem omenjenih organizacij, ki bi morale o ustanovitvi gospodarske družbe obvestiti vladni urad za invalide in bolnike. Kot je povedal Drobnič, je zakon potreben tudi zato, ker je opaziti upad zaupanja v ta del civilne družbe in ker se je v zadnjih desetih letih odnos do dobrodelnosti zaradi drugačnih družbenih razmer spremenil.
Predlog zakona tudi ureja registracijo humanitarnih in dobrodelnih organizacij, ki bi se lahko organizirale kot društvo, zavod ali zadruga. Te organizacije bi lahko opravljale javno službo in bi bile načeloma nepridobitne, predlagano besedilo pa tudi predvideva, da bi morale letno poročilo o poslovanju predložiti uradu za invalide in bolnike.