Slovenija

Keber: Organiziranost v bolnišnicah je slaba

Ljubljana, 08. 11. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Velik problem slovenskega zdravstva je predvsem slaba organizacija v bolnišnicah, je na srečanju direktorjev slovenskih bolnišnic povedal minister za zdravje Dušan Keber. Direktorji bolnišnic so razpravljali o organizaciji dela v bolnišnicah v okviru spremembe zakona o zdravniški službi.

Minister za zdravje Dušan Keber je med srečanjem dejal, da se morajo bolnišnice preusmeriti iz hospitalnega dela v ambulantno zdravljenje, potrebna pa je tudi jasna opredelitev načina bolnišničnega dela, v času dežurstev zdravnikov pa naj bi se opravljali samo najnujnejši posegi.

Kot je poudaril Keber, je velik problem slovenskega zdravstva predvsem slaba organizacija v bolnišnicah, ki se kaže v pomanjkanju zdravnikov in v njihovi preobremenjenosti ter neracionalnem razporejanju sredstev. Vse našteto je, tako Keber, posledica pomanjkanja srednjega in visokega managementa v zdravstvenem sistemu na sekundarni ravni, pri čemer velikokrat manjšina izkorišča šibke točke v zdravstvu za zasebne interese. Po njegovem mnenju je tudi nerazumljivo, da zdravniki v nekaterih drugih državah več delajo in so manj obremenjeni, pri nas pa je ravno obratno.

8-urni delovnik bi moral biti drugače organiziran

Strokovni direktor ljubljanskega kliničnega centra Zoran Arnež je dejal, da je skandinavski model zdravstvenega sistema v nekaterih točkah bistveno boljši od slovenskega, saj organizacija dela v tamkajšnjih bolnišnicah temelji na racionalnosti v okviru danih finančnih možnosti. V času dežurstev se tam opravlja samo t.i. nujna urgenca. Drugačen je tudi skandinavski pogled na dežurstva zdravnikov, ki svojega časa po 16. uri nočejo več koristiti v službene namene.

Po mnenju Kebra bi se morale bolnišnice prilagoditi ambulantnemu načinu zdravljenja, kar ne bi samo zmanjšalo stroškov, ampak bi se tudi spletla vez med bolnišnico in okoljem in nastala bi t.i. sekundarna lokalna zdravstvena mreža. S tem bi se zmanjšala tudi stopnja preobremenjenosti zdravnikov, je dejal Keber in dodal, da slovenski zdravniki v svojem delovnem času delajo na vseh področjih, od ambulantnega do oddelčnega dela, pri tem pa se morajo še izobraževati. Osemurni delavnik zdravnika bi moral biti po mnenju ministra za zdravje organiziran na dva načina - polovico časa za delo na bolnišničnem oddelku in polovico za delo v ambulantah ali pa bi morali izvajati tedenske in mesečne prerazporeditve delovnega časa.

Neumestno je, da dežurstva opravljajo zdravniki akademiki

Po Kebrovem mnenju bo se moralo število dežurnih mest v bolnišnicah zmanjšati na tisto raven, ki bi zagotavljala racionalno in še kakovostno opravljanje zdravniških storitev. Dejal je, da pri nas dežurstva, ki jih v drugih državah opravljajo mladi zdravniki - specialisti, opravljajo zdravniki akademiki, ki so v povprečju stari nad 60 let. To pomeni "razmetavanje" s človeškimi viri, je povedal Keber ter pozval direktorje, da se vsaka bolnišnica na svoj načinu skuša prilagoditi novim zahtevam in trendom v zdravstvenem sistemu.

  • SESALNIK LISTJA
  • ŽAGA
  • PEČ ZA PICO
  • REGAL
  • PANELI
  • BAZEN
  • KOPALNIŠKO POHIŠTVO
  • RADIATOR
  • RAZVLAŽILNIK
  • PEČ
  • VIJAČNIK
  • BAGER
  • ZBIRALEC LISTOV