Poleg tega, da po njegovem krši že samo načelo vzajemnosti, kjer po njegovem princip rizika ne sme biti upoštevan, meni tudi, da za povišanje ni nobene potrebe, saj ima Vzajemna za to oblikovanih dovolj finančnih rezerv. Poleg tega pa naj bi bili stroški v prihodnjih mesecih manjši tako zaradi dopustov kot tudi zaradi polnega učinka pravilnika o zamenljivih zdravilih, zato bo skupaj z ministrstvom za finance od agencije za finančni nadzor zahteval, naj preveri upravičenost dviga premij in posebej še upravičenost dviga premije samo za starejše zavarovance.
Na ministrstvu se sicer zavedajo, da se zaradi povečanega povpraševanja po zdravstvenih storitvah nenehno pojavljajo pritiski na povečevanje prispevne stopnje, vendar pa je treba take predloge natančno utemeljiti, ob tem pa upoštevati izjemno socialno občutljivost vprašanja in načela o solidarnosti pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih pravic. Dopolnilno zavarovanje je po Kebrovih besedah tesno povezano z obveznim, saj ne zagotavlja nobenih novih pravic, temveč zgolj doplačila za osnovne pravice. Zbiranje denarja za dopolnilno zdravstveno zavarovanje temelji na načelu vzajemnosti, torej na medgeneracijski solidarnosti.
Z dvigom premij samo določeni, bolj rizični skupini zavarovancev, Vzajemna krši poslanstvo in načela vzajemnosti. Razlike med premijami za najmlajše in starejše zavarovance bodo skoraj dvakratne, s čimer Vzajemna uvaja načelo rizičnosti, ki bolj obremenjuje stare in bolne, ki so praviloma tudi socialno šibkejši. To načelo je povsem nesprejemljivo pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih pravic, kar dopolnilno zavarovanje za doplačila po svoji vsebini je. Takšen dvig premij bo prizadel dohodkovno najšibkejšo populacijo zavarovancev, ki jo predstavljajo v veliki večini upokojenci ali njihovi družinski člani. Dvig premij zanje bi pomenil, da bo moral upokojenec s povprečno pokojnino za dopolnilno zavarovanje plačati na letni ravni kar 68 odstotkov ene mesečne pokojnine, upokojenec z minimalno pokojnino pa več kot dve mesečni pokojnini. Če pa bi upokojenec z minimalno pokojnino vzdrževal še družinskega člana, ki ni oproščen doplačil, bi v tem primeru moral plačati na letni ravni več kot štiri mesečne pokojnine.
Vzajemna za dvig premij krivi zavlačevanje pri uvedbi izravnalnih shem
Na Vzajemni zavračajo večino današnjih navedb ministra za zdravje Dušana Kebra. Marko Jaklič, predsednik uprave Vzajemne, meni: "Naše mnenje je, da se ministrstvo s tem, ko navaja zavajoče podatke v javnosti, v bistvu prelaga odgovornost, ki jo nosi na drugega." Ministrstvo se tako brani, ker ni pravočasno poskrbelo za uvedbo sistema izravnalnih shem, menijo v Vzajemni.
V zavarovalnici obžalujejo, da so morali premije dvigniti le starejšim. Zato naj bi se s predstavniki upokojencev že dogovorili za sodelovanje pri uvajanju sistema izravnalnih shem, za rešitev nerešenih vprašanj na področju zdravstvenih zavarovanj in odpravo diskriminacije za starejše zavarovance.
V ta namen bodo oblikovali skupno delovno skupino, ki bo z delom začela jeseni, Vzajemna pa bo do takrat pripravila ustrezne pravne podlage za uvedbo sistema izravnalnih shem, za katerega bo, upajo na Vzajemni, imelo posluh tudi ministrstvo za zdravje. Vzajemna namreč na ta problem ministrstvo opozarja že več let, vendar brez uspeha. Ob tem dodajajo, da bodo zagotovo takoj znižali premije, če bo država poskrbela za uvedbo izravnalnih shem.
ZSSS: Povišanje premij posledica nesprejetja zakona o izravnalnih shemah
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ocenjujejo, da pomeni 13,5-odstotno zvišanje premije dopolnilnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri zavarovalnici Vzajemna diskriminacijo starejših od 60 let, ki bodo plačevali višjo premijo. V sindikatu menijo, da je povišanje posledica ravnanja države, ki dopušča izrazite razlike v pogojih poslovanja ponudnikov dopolnilnih zavarovanj, s tem pa tudi ogroža socialno varnost zavarovancev.
"Ker vlada še ni izpeljala svojega predloga iz bele knjige zdravstvene reforme o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je dolžna takoj izpeljati svoje obveznosti na podlagi zakona o zavarovalništvu," opozarjajo v sindikalni centrali, katere večina članov je zavarovanih pri Vzajemni.
Zakon o zavarovalništvu med drugim določa, da predstavljajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja javni interes in se izvajajo po načelu medgeneracijske vzajemnosti. Vse zavarovalnice morajo biti obvezno vključene v izravnalne sheme za izravnavo razlik v stroških zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz razlik v starostni strukturi, strukturi po spolu in strukturi težje bolnih zavarovancev posameznih zavarovalnic.
DeSUS: Vzajemna ruši vsa načela solidarnosti
Predsednik DeSUS Anton Rous je izrazil veselje, da je DZ sprejel predlagano dopolnitev ustavne določbe o pravici do pokojnine, ki bo nedvomno povečala zaupanje v pravno in socialno državo ter povečala občutek varnosti v obdobju starosti. Sicer v DeSUS ugotavljajo, da rast pokojnin zaostaja za rastjo plač, zato menijo, da so potrebne takšne spremembe zakonodaje, s katerimi bo omogočeno sprotno usklajevanje.
Ob tem pa so predstavniki stranke upokojencev izrazili ostro nestrinjanje s sprejetim povišanjem premij Vzajemne za starejše zavarovance, zato si bodo prizadevali za sprejem zakona o izravnalnih shemah, ki naj bi položaj uredil, do takrat pa zahtevajo zadržanje "diskriminatornega" zviševanja zavarovalnih premij za starejše.
Pavel Brglez, generalni sekretar DeSUS, je dejal, da bodo v stranki naredili vse, da čimprej pride do zakonske ureditve, posebnega zakona o izravnalnih shemah.
SNS: Nedopustna napovedana podražitev
Selektivna podražitev premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki jo je za mesec avgust napovedala Vzajemna, je po oceni poslanske skupine SNS nedopustna in izrazito diskriminatorna, po drugi strani pa se v njej ponovno odraža kontradiktornost in nenačelnost politike vladajoče elite v Sloveniji.
V poslanski skupini SNS zato pozivajo vlado, da glede napovedane selektivne podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (brez njega praktično ni mogoče koristiti niti osnovnih zdravstvenih storitev), ki gre predvsem in le na škodo državljank in državljanov, starejših od 60 let, nemudoma sprejme ustrezne ukrepe, tudi v smislu priprave oz. sprejema zakonodaje, ki bo ustrezno uredila problematiko izravnalnih shem. To pa je konec koncev tudi zakonsko določena obljuba slovenske vlade.
