Prav zaradi omenjenih približno 1700 histoloških preiskavah, ki so bile odrejene že pred 15 leti, opravljene pa šele letos, je ministrstvo spomladi odredilo upravni strokovni nadzor v Splošni bolnišnici (SB) Celje, ki je veljal do 1. oktobra letos. Minister Keber ocenjuje, da je celjska bolnišnica izvedla vse ukrepe, ki jih je zahtevala zdravniška zbornica, ki je opravila nadzor. Poleg tega je SB Celje odpravila tudi pomanjkljivosti, ki so botrovale uvedbi upravnega nadzora, uvedla pa je tudi sistem kakovosti pri zdravljenju bolnikov.
Glede odgovornosti za zamudo pri histoloških preiskavah je minister poudaril, da ničesar ne želi "pomesti pod preprogo", vendar konkretnih konsekvenc za posameznike ne bo, saj je šlo za kolektivno odgovornost. Največ odgovornosti je po mnenju Kebra imel tedanji direktor celjske bolnišnice, ki bi moral z odredbo odpraviti zamude pri tako pomembnih preiskavah.
Izjavo strokovnega direktorja SB Celje Radka Komadine, ki je ob izbruhu afere novinarjem dejal, da so histološke preiskave nadomestili z drugimi preiskavami, je Keber označil za strokovno nekorektno. Prepričan je namreč, da cito-histološke preiskave ni možno nadomestiti z nobenimi drugimi. Ker pri zamudah v histoloških preiskavah javnosti ni bilo razkrito ime nobenega bolnika oz. ni prišlo do ugotavljanja škode, se upravni nadzor ni lotil individualnega preverjanja posameznih primerov.
Direktorica SB Celje Štefka Presker je dejala, da je celjska bolnišnica glede na obseg in zahtevnost dela, ki ga opravi, finančno "podhranjena" in prav zaradi tega bolnišnica posluje z rdečimi številkami. Njenemu mnenju je pritrdil tudi Keber, ki je povedal, da so bile slovenske bolnišnice v preteklosti netransparentno financirane, vendar bo ta problem odpravila napovedana reforma zdravstva. T.i. bela knjiga namreč predvideva plačilo po bolnikovem problemu, kar pomeni, da bo cena posameznega problema različna oz. bo imel vsak operativni poseg svojo ceno. Na ta način bo ministrstvo lahko ugotavljajo, katere bolnišnice so premalo financirane, katere pa preveč.
Keber je tudi ocenil, da je SB Celje, ki že več let bije bitko z neustrezno standardizacijo, na dobri poti, da dobi tudi klinični oddelek, celjski zdravniki pa bodo sodelovali tudi z mariborsko Medicinsko fakulteto.
Na vprašanje, ali bo celjska bolnišnica, ki je v prvih šestih mesecih hospitalizirala 16.575 bolnikov, kar je za 995 primerov več, kot je predvidela zdravstvena zavarovalnica, prejela tudi več denarja, je minister odgovoril, da se prekoračitev nikoli ne plača. SB Celje je po mnenju Kebra tvegala, plačana pa bo na podlagi dogovora partnerjev, med katerimi je resorno ministrstvo le eden izmed partnerjev.