Njegovi najbolj znani in najbolj kontroverzni ukrepi so bili po njegovem mnenju pravilni: od protitobačnega in protialkoholnega zakona do bele knjige, ki so jo najbolj kritizirali tisti, ki bodo v kratkem prevzeli krmilo ministrstva. Bolnike so v letih njegovega mandata najbolj zanimale čakalne dobe za operacije, najbolj pa za tiste, pri katerih je bilo čakanje nanje lahko usodno.
Bela knjiga bo živela naprej
Minister za zdravje je tudi predstavil odgovor ministrstva na javno razpravo o beli knjigi zdravstvene reforme, ki je po njegovem mnenju pokazala na "prevladujočo podporo ciljem in vrednotah reforme".
Minister je zatrdil, da se je začel uresničevati znaten del napovedi iz bele knjige. Na podlagi branja koalicijske pogodbe je tudi pozdravil usmeritve nove vladne koalicije na področju zdravstvenega varstva. Med začetke uresničevanja ciljev iz bele knjige je naštel model financiranja zdravstvenega varstva, boljšo dostopnost do storitev z najdaljšimi čakalnimi dobami, pravičnejšo dostopnost s pomočjo nacionalnih čakalnih list, zmanjševanje stroškov z uvajanjem skupnih nabav in izboljšano regulacijo zdravil. Omenil je še uvajanje kliničnih smernic in poti, uvajanje kazalnikov kakovosti, izboljšanje informacijsko-tehnološke infrastrukture ter številne projekte na področju preventive in promocije zdravja.
Keber je izrazil prepričanje, da bela knjiga kljub zaključku mandata vlade Antona Ropa in "njegovega" ministrstva ne bo ostala v predalu, saj je javnost projekt zdravstvene reforme sprejela.
Obveščenost prebivalcev na visokem nivoju
Kot morda največji uspeh minulega mandata je Keber ocenil veliko boljšo obveščenost državljanov o zdravstvu in zdravstvenem varstvu ter o pravicah, ki jih imajo v tem sistemu. "To je za nas jasna garancija, da se nekatere črne napovedi, omenjene v predvolilni kampanji, ne bodo uresničile, in da bo bela knjiga živela tudi naprej," je prepričan minister v odhodu.
Kljub odhodu optimističen
Kebra sicer opogumlja besedilo koalicijske pogodbe štirih strank nove desnosredinske koalicije. Citiral je del pogodbe, ki govori o potrebi po pripravi strokovnih podlag za novo sistemsko zakonodajo prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj z zagotovitvijo košarice obsega pravic v obveznem zdravstvenem zavarovanju brez doplačil in na podlagi popolne solidarnosti. Slednje po Kebrovem razumevanju pomeni, da bodo vse dosedanje pravice ostale in da bodo dostopne na solidaren način. "To pa pomeni ukinitev današnjega dopolnilnega zavarovanja in prenos teh pravic v obvezno zdravstveno zavarovanje," meni Keber, ki takšno usmeritev bodoče vlade podpira.
Največji dosežek pri čakalnih dobah
Keber je kot velik uspeh svojega mandata označil še uresničitev cilja pri čakalnih dobah na srčne operacije, ki naj bi ga dosegli šele konec leta 2005. Po zadnjih podatkih namreč na srčne operacije v treh slovenskih centrih čaka nekaj več kot 200 pacientov, v povprečju pa na operacijo čakajo tri mesece ali manj. Tako se je Slovenija po Kebrovih besedah pridružila najbolj razvitim državam na tem področju.
Kaj bo z linearnimi pospeševalniki?
V zvezi z zapleti z linearnimi pospeševalniki za obsevanje bolnikov na Onkološkem inštitutu je Keber potrdil, da je ministrstvo podaljšalo rok za pripravo oziroma oddajo ponudb za nabavo pospeševalnikov. Nastal pa je še en zaplet, saj so na ministrstvu iz medijev izvedeli, da so nekateri člani razpisne komisije v tujini neposredno kontaktirali z enim od dobaviteljev opreme, kaj po Kebrovi oceni pomeni "grobo kršitev prvega postopka". To je eden od razlogov, da bo ministrstvo za mnenje prosilo tudi komisijo za preprečevanje korupcije.
Kam odhaja Dušan Keber?
Minister, ki je bil v svojih nastopih znan kot goreč zagovornik tistega, kar je njegova ekipa delala, ne odhaja zlahka. Kot pravi je namreč še veliko dela ostalo. Verjetno bo spet začel predavati na Medicinski fakulteti. Čaka pa tudi na "ustrezno ponudbo" iz Kliničnega centra, kjer je sicer opravljal funkcijo strokovnega direktorja, ki jo sedaj zaseda Zoran Arnež.
