Kemis ne bo več dovažal nevarnih odpadkov na Vrhniko, GZS zaskrbljena

Kot je sporočil direktor družbe Kemis Boštjan Šimenc, bo Kemis spoštoval odločbo Inšpektorata za okolje in prostor. Od danes tako na Vrhniko ne bodo več dovažali novih nevarnih odpadkov. 

Bo pa, kot so zapisali v sporočilu za javnost, zaradi odgovornosti do okolja in lokalne skupnosti ter v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem poskrbelo za trajno odstranitev vseh nevarnih odpadkov, ki se trenutno še nahajajo tam. "Kemis bo torej izvajal svojo dejavnost do odstranitve vseh odpadkov, ki se trenutno nahajajo znotraj objekta."    

Kot je zapisal Šimenc, bo s tem slovensko gospodarstvo ostalo brez enega najbolj urejenih objektov za ravnanje z nevarnimi odpadki. Kot je dodal, na to opozarjajo v mnogih bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah. Izpostavili so tudi, da Slovenija nima zadovoljivih alternativnih rešitev za ravnanje z določenimi nevarnimi odpadki. 

Pritožili se bodo

Šimenc je dodal še, da so v Kemisu zaskrbljeni nad ravnanjem države. Zapiranje takšnega objekta namreč, kot svarijo v Kemisu, pomeni potencialno uporabo za okolje nevarnih rešitev ravnanja z nevarnimi odpadki, kot so črna odlagališča, izlivanje v kanalizacijo ipd. 

Kot so poudarili, so v obnovo objektov po požaru maja 2017 vložili 6,5 milijona evrov sredstev, od tega več kot milijon evrov v nadgradnjo požarne varnosti. "Z varnostno in tehnološko opremo, ki jo je Kemis v postopku sanacije instaliral na območju podjetja, presega vse predpisane standarde in normative za svojo dejavnost," so zatrdili. Na odločbo inšpektorata se bodo zato pritožili v najkrajšem možnem času.

GZS zaskrbljena

V Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje glede Kemisa. Spomnili so na težave z odstranjevanjem odpadkov leta 2017, ko je bil v Kemisu požar in je komunalno gospodarstvo preko noči ostalo brez rešitve za več kot polovico nastalih nevarnih odpadkov. Cene se bodo sedaj enako kot takrat verjetno povečale.

"Ob odločitvi podjetja Kemis, da na lokaciji Vrhnike ne bodo več sprejemali nevarnih odpadkov, bo vsaj srednjeročno motena oskrba z odstranjevanjem nevarnih odpadkov. Glede na izkušnje iz 2017 je predvidevati, da se bodo cene odstranjevanja nevarnih odpadkov povišale, kar bo pomenilo ponoven pritisk na višje položnice storitev zbiranja komunalnih odpadkov," je ocenil direktor zbornice Sebastijan Zupanc.

Na vprašanje, ali lahko namesto Kemisa nevarne odpadke, ki jih je sicer prevzemalo to podjetje, prevzame in zanje poskrbi kdo drug, je odgovoril, da v kratkem času zagotovo ne bo mogoče polno nadomestiti izpada Kemisovih zmogljivosti. Interventne rešitve pa so praviloma dražje, kot so utečene rešitve na podlagi dolgoletnega sodelovanja s predelovalnicami nevarnih odpadkov v evropskih državah, je opozoril.

Po njegovem se bo v neki daljši časovni perspektivi našla rešitev tudi za odpadke, ki jih je s svojimi partnerji odstranjeval Kemis. Vprašanje je le, koliko časa bo motena oskrba z odstranjevanjem nevarnih odpadkov in kakšne posledice bodo ob tem nastale za slovensko gospodarstvo. "Nimamo informacij, da bi v zadnjih mesecih kakšno novo podjetje pridobilo dovoljenja in predvsem proste kapacitete za odstranjevanje nevarnih odpadkov v tujini," je dodal.

Kopičenje nevarnih odpadkov, ki jih komunalna podjetja zbirajo od gospodinjstev, bo zagotovo predstavljalo dodatna požarna in okoljska tveganja v zbirnih centrih komunalnih podjetij. Dejstvo je, da imajo komunalna podjetja zgolj manjša priročna skladišča za nevarne odpadke, ki jih je treba v najkrajšem času tekoče oddajati v nadaljnjo predelavo specializiranim podjetjem za zbiranje nevarnih odpadkov, je povzel.

"Koliko časa bodo komunalna podjetja sposobna varno skladiščiti zbrane komunalne odpadke, je odvisno predvsem od dinamike zbiranja teh odpadkov od gospodinjstev ter s tem povezane kapacitete skladišč in količine odpadkov. Zaenkrat še nimamo ocene, kdaj bi se lahko pri posameznih komunalnih podjetjih začele pojavljati resne težave pri sprejemu nevarnih odpadkov od gospodinjstev," je povedal.

O tem, ali država na voljo kakšne začasne rešitve, s pristojnimi na ministrstvu za okolje in prostor še niso govorili. "Ob morebitnih izrednih razmerah pa se rešitev ponuja kar sama po sebi - za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov je najprimernejša uporaba sodobno zgrajenega in varnega skladišča podjetja Kemis na Vrhniki," je sklenil Zupanc.

Spomnimo

Gradbeni inšpektorat je Kemisu že v začetku leta prepovedal obratovanje v vseh treh objektih, obnovljenih po velikem požaru leta 2017 - v nadstrešnici za skladiščenje odpadkov (objekt A), v zalogovniku za požarno vodo (objekt C), ki ju je razglasil za črno gradnjo, ter prizidku k nadstrešnici (objekt B), ki nima uporabnega dovoljenja. Odločil je še, da mora Kemis objekta A in C podreti.

Takrat je sicer Kemis napovedal, da pravno zavezujočih odločb ne bo upošteval, in je kljub prepovedi nadaljeval obratovanje. Ministrstvo za okolje in prostor je pozneje potrdilo odločitev inšpekcije glede objekta C in B, primer objekta A pa je vrnilo v ponovno odločanje.

V Kemisu so sicer kasneje trdili, da objektov C in B ne uporabljajo več, še vedno pa je podjetje delovalo v objektu A. Družba si prizadeva tudi za legalizacijo omenjenega objekta.

A je 25. septembra gradbeni inšpektor izdal novo odločbo, v kateri je popisal dele Kemisove glavne stavbe, ki so črna gradnja. Nelegalno zgrajene dele mora Kemis odstraniti v 360 dneh po vročitvi odločbe. Gre za večji del stavbe.

Problematika Kemisa je sicer širša, saj je podjetje eno od dveh velikih, ki v Sloveniji skrbita za nevarne odpadke. Vprašanje torej je, kako bi država zagotovila ravnanje z nevarnimi odpadki, tudi v luči covida-19, če bi Kemis čez noč nehal obratovati.