Kemisu še naprej prepovedano obdelovanje odpadkov na Vrhniki

Kemis je predlagal, da se začasno odloži izpolnitev inšpekcijske odločbe vsaj v delu, v katerem mu je prepovedano opravljanje gospodarske dejavnosti v domnevno nelegalno zgrajenih objektih. A je inšpektorat predlog zavrnil.

Odločitev inšpektorata "predstavlja tveganje za gospodarstvo, za družbo Kemis in njene zaposlene ter za okolje in zdravje ljudi", so prepričani v Kemisu. Prepričani so tudi, da je odločitev protizakonita in protiustavna.

Z današnjo odločitvijo inšpektorat "ohranja stanje, ki je očitno škodljivo za slovensko gospodarstvo in okolje". Prav tako odločitev ne odpravlja tveganja, da bo Kemisu nastala velika premoženjska škoda.

Ta bo neposredna posledica ravnanja gradbene inšpektorice, ki je več kot dve leti zapisniško ugotavljala, da sanacija objektov Kemis predstavlja nujno gradnjo, torej takšno, za katero ni treba pridobiti gradbenih dovoljenj, nato pa "čez noč in po izvedbi večmilijonske investicije spremenila svoje stališče", so ogorčeni v podjetju.

Spomnili so, da je Kemis v prvem polletju od približno 1000 poslovnih partnerjev, pri katerih nastajajo nevarni odpadki, prevzel približno 13.000 ton takšnih odpadkov. Ob tem ocenjujejo, da slovensko gospodarstvo in gospodinjstva letno proizvedejo približno 130.000 ton nevarnih odpadkov.

Kemis je imel pred požarom leta 2017 okoli 1600 poslovnih partnerjev in je prevzemal ter poskrbel za odstranitev 34.000 ton odpadkov letno. Tedensko je izvozil v odstranitev in predelavo okoli 600 ton odpadkov. Podobno je bilo po požaru. "Delež Kemisa pri ravnanju z nevarnimi odpadki torej vsekakor ni zanemarljiv do te mere, da bi si lahko država privoščila, da poruši temeljne pogoje za nadzirano in varno ravnanje z nevarnimi odpadki," so opozorili.

Zavrnili so tudi nedavne navedbe ministrstva za okolje in prostor, da je v Sloveniji brez Kemisa rešen problem ravnanja z nevarnimi odpadki za nekaj mesecev. "To ne drži in brez dvoma takšen problem ni rešen ter se bodo odpadki nevarno in v nasprotju s predpisi kopičili tam, kjer se sicer ne bi smeli, tako kot so se po požaru leta 2017," so prepričani.

Prav tako po njihovem ne drži, da bo začasno problem nevarnih odpadkov mogoče reševati z edinim še obstoječim večjim prevzemnikom - neposrednim konkurentom Kemisa; gre za podjetje Saubermacher Slovenija. "Ta niti ob delovanju Kemisa ni mogel prevzeti vseh nevarnih odpadkov, za katera je dobil povpraševanja," so zapisali. Opozorili so še na vprašanje ohranjanja konkurence ter na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi moral delovanje iz kakršnega koli razloga ustaviti edini preostali veliki prevzemnik.

Ob današnjem sklepu ogorčenje izrazili tudi na GZS

Kemis se je tudi zoper današnjo odločitev inšpektorata pritožil. Prav tako je v prioritetnem reševanju njegova pritožba na prvotno odločitev gradbene inšpekcije, ki je obnovljene objekte po požaru leta 2017 razglasila za črno gradnjo.

Ob današnjem sklepu inšpektorata so ogorčenje izrazili tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "S tem Slovenija izgublja pomemben del infrastrukture za varno, zanesljivo in strokovno predpripravo nevarnih odpadkov za odstranitev. Infrastruktura odpadkov pa je nenazadnje enako pomembna kot na primer oskrba s pitno vodo in elektriko," so zapisali.

Hkrati se, kot so opozorili na GZS, s takšno odločitvijo odrekamo tudi že utečenim postopkom nadaljnje predelave nevarnih odpadkov v sežigalnicah v tujini, saj lastnih takšnih kapacitet v Sloveniji nimamo. Pristojne institucije so pozvali, da "v izogib ogrožanju varnosti okolja in zdravja ljudi ponovno premislijo o posledicah danes izdanega sklepa ter k revidiranju sprejete odločitve".

Na temo Kemisa na GZS pravkar poteka tudi krizni sestanek s predstavniki več panog. Po sestanku bo generalna direktorica GZS Sonja Šmuc podala izjavo za medije.

Zgradbe naj bi bile obnovljene brez gradbenega dovoljenja

Gradbena inšpekcija je Kemisu v začetku julija prepovedala opravljati dejavnost v zgradbah, obnovljenih po požaru. Te zgradbe naj bi bile namreč obnovljene brez ustreznega gradbenega dovoljenja. Kemis je v skladu z odločbo prenehal dovažati odpadke na svojo lokacijo na Vrhniki, v javnosti pa se je pojavil strah pred kopičenjem nevarnih odpadkov.

V zbornici komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije se bojijo ponovitve situacije iz leta 2017, ko so nevarni odpadki po požaru pri Kemisu ostajali pri komunalnih podjetjih in v industriji, kjer ti odpadki nastajajo v proizvodnem procesu. Okoljski minister Simon Zajc je po srečanju s predstavniki slovenskih podjetij, ki imajo poleg Kemisa še dovoljenja za obdelavo nevarnih odpadkov, ta teden ocenil, da je situacija vsaj za prihodnjih nekaj mesecev obvladljiva.