'Ker nisem mogel na Himalajo, sem si zamislil, da bom šel peš iz Ljubljane na Triglav'

Viktorju Grošlju, slovenskemu alpinistu z največ preplezanimi osemtisočaki, se je ideja o novi planinski poti porodila lani, ko zaradi covidnih ukrepov nismo smeli v druge države. "Še vedno hodim na Himalajo dvakrat na leto. Ker nisem mogel tja, mi je prišlo na misel, da bi v Sloveniji zasnovali prijazen treking in na ta način sledili smernicam modernejšega pristopa k pohodniškim potem in naravi. Tako sem si zamislil, da bi iz Ljubljane, pravzaprav od doma, šel na to pot. Že dlje časa sem si namreč želel in se pripravljal, da bi šel peš iz Ljubljane na Triglav. A potem sem pomislil: ko bom enkrat tam, bi se bilo nesmiselno po isti poti vračati domov," je opisal, kako se je vse skupaj začelo.

Po premisleku je sklenil, da lahko pot nazaj poteka čez Karavanke, katerih najvišji vrh je Stol, nato čez Kamniško-Savinjske Alpe in njihov najvišji vrh Grintovec ter na koncu čez Šmarno goro nazaj na izhodišče v Ljubljani. Tako je nastala krožna pot. "Več kot polovico lanskega leta sem jo načrtoval. Več kot 30-krat sem šel na pot po posameznih etapah. Nekako do konca lanskega avgusta pa sem jo končal in ugotovil, da je morda zanimiva tudi za knjižno obliko oziroma vodnik, ki sem ga potem tudi napisal," je pojasnil Grošelj.

Vodnik z naslovom Krona Slovenije je izšel lani konec leta v slovenskem, letos marca pa še v angleškem jeziku. "Pot zdaj že funkcionira, v sredo pa smo jo še uradno odprli. MOL je tudi postavila veliko informativno tablo, ki pojasnjuje začetek in konec poti, torej pove, za kaj gre," je povedal Grošelj.

Začetek poti označuje informativna tabla v Ljubljani

Krona Slovenije je najvišji slovenski pohodniški krog, ki dopolnjuje Slovensko planinsko pot oziroma transverzalo, so pridobitev opisali v Mestni občini Ljubljana (MOL). Pot so uradno odprli ob informativni tabli v Mladinskem golf centru Stanežiče. "Pešpot je pravi pohodniški paradiž v eni najlepših pokrajin Evrope in je zanimiv dodatek športnorekreacijski ponudbi Ljubljane. Z nje je moč peš doseči ne le okoliške griče in hribe, ampak tudi najvišje slovenske gorske skupine," so izpostavili v MOL.

Informativna tabla je edina označba na poti. Krona Slovenije je namreč speljana po označenih poteh planinskih društev v 13 občinah. "V bistvu je markirana, čeprav nima posebne oznake. V vodniku pa je opisana tako, da ne potrebujete ničesar drugega kot ta vodnik. Lahko jo prehodimo na mah – zahteva od 10 do 14 dni – še bolje pa je, da jo razdelimo po etapah, jo prilagodimo fizični kondiciji in temu, koliko časa imamo," je priporočil alpinist Viki Grošelj.

Avtor se je projekta lotil v raziskovalnem slogu, saj je iskal optimalne poti. Podal se je na približno 20 izletov, zato da je traso dobro začrtal. Pot je nato prehodil v desetih etapah, vendar ne naenkrat. Ta podvig bo prihranil za naslednje leto, ko bo dopolnil 70 let. "To si bom podaril za rojstni dan – Krono Slovenije bom prehodil v enem kosu, v 14 dneh," se je zasmejal.

Slovenski alpinist nam je za konec povedal, da je približno štiri petine poti po klasifikaciji PZS označenih kot lahka pot. Malo zahtevnejša sta zgolj vzpona na Triglav in Grintovec z Jezerskega. "Tam je že treba vedeti, kaj so zavarovane planinske poti. Treba je imeti in znati uporabljati samovarovalno opremo. Praviloma pa je Korona Slovenije namenjena tako tistim, ki so komaj shodili, kot tudi tistim, ki težko hodijo, pa še vsem vmes," je ponazoril, kako je nova pešpot namenjena širokemu krogu ljubiteljev hribov. 

Nove pridobitve so se razveselili tudi na Planinski zvezi Slovenije (PZS), saj menijo, da zelo razgibana. "Všeč mi je ideja, da sta začetek in konec krožne poti v Ljubljani, saj bodo Ljubljančani, ki jo bodo uporabljali, pustili najmanjši možni ogljični odtis. Všeč mi je tudi to, da je pot narejena po obstoječih planinskih poteh. Opis poti, kot ga je naredil Viki Grošelj, bo zagotovo spodbudil kakšnega novega planinca h gibanju in občudovanju narave," je prepričan predsednik PZS Jože Rovan.