Sindikati s podpisi do spremembe minimalne plače: 'Želimo odpraviti veliko krivico'

Sindikati so danes v DZ vložili potrebne podpise v podporo zakonski noveli za spremembo definicije minimalne plače. Kot so povedali ob vložitvi, pričakujejo podporo poslancev.

Sedem reprezentativnih sindikalnih central - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Neodvisnost, Pergam, Altenativa, Solidarnost, KS 90 in konfederacija sindikatov javnega sektorja - je v DZ vložilo 11.000 overjenih podpisov podpore, skupno so jih zbrali več kot 12.000, potrebnih 5000 podpisov so zbrali v dveh dneh. "Smo zadovoljni. Naredili smo tisto, kar lahko in moramo, da bi odpravili veliko krivico, ki je vgrajena v ta zakon - da tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah ali praznikih in imajo minimalno plačo, nimajo pravice do dodatkov, pravice, ki gre vsem ostalim," je pred vložitvijo dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. "Upamo, da bo v DZ prevladal razum, da se bo oblikovala večina, ki bo predlog vseh sedmih sindikalnih central podprla," je dodal.

Že pred vložitvijo jih je podprla tudi koalicija, ki se strinja, da je treba izenačiti pravice delavcev do plačila, ne glede na to, ali dobivajo minimalno plačo ali višje, je pred DZ povedala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. "To pomeni, da bomo koalicijsko podprli ta predlog in obravnavo pospešili," je napovedala. Prva obravnava bo tako predvidoma v okviru septembrske redne seje DZ.

"Vsak glas podpore je dobrodošel. Upamo, da se bo oblikovala večina in dala dobro sporočilo vsem, ki trpijo to krivico," je napoved podpore koalicije pospremil Semolič.

Koalicija se je uskladila, da bo spremembo zakona podprla

Poslanci SMC "odločno" podpirajo spremembe definicije minimalne plače, kot jih predlagajo sindikati. Kot je danes na novinarski konferenci dejal poslanec Saša Tabaković, sedanja ureditev namreč ni pravična. Bo pa treba paziti, je opozoril minister za javno upravo Boris Koprivnikar, da se ne bo zmanjšala konkurenčnost.

"Trenutna situacija na tem področju ni urejena, ni pravična - delavci za enako delo ob različnih delovnih pogojih prejmejo enako plačilo," je dejal poslanec in dodal, da se v poslanski skupini SMC strinjajo, da je to treba čim prej urediti.

Minister Koprivnikar se strinja, da sedanja ureditev ni pravična in da so potrebne spremembe. Pri tem pa opozarja, da bodo spremembe v tem delu povečale stroške dela. "Povečanje stroškov dela pomeni zmanjšanje konkurenčnosti določenih delodajalcev," pravi in dodaja, da so razmislili tudi o posledicah, da ne bodo naredili več škode kot koristi.

V SMC predlagajo zvišanje davčne obremenitve dobička

Tako bodo predlagali paket sprememb, da bi ohranili konkurenčnost gospodarstva. Med spremembami napovedujejo davčno razbremenitev delovnih mest z višjo dodano vrednostjo - in po drugi strani zvišanje davčne obremenitve kapitala oz. dobička. "To si lahko, v manjši meri, privoščimo, ker smo v mednarodnih primerjavah v tem delu med najnižje obremenjenimi. Tukaj vidimo edino rezervo," pravi Koprivnikar.

Delodajalcem je treba zagotoviti tudi bolj prožno zaposlovanje, boljše poslovno okolje, zmanjšanje administrativnih ovir. "To je eden od pogojev v paketu, ki lahko ohranijo konkurenčnost, kljub temu da se bodo stroški dela za delavce z minimalno plačo povečali," dodaja minister.

Del paketa bodo po njegovih napovedih tudi spremembe pri udeležbi delavcev pri dobičku, "ki je eden pomembnih stimulansov za ohranjanje najboljših delavcev". Pri tem ne podpirajo uravnilovke, ampak rešitev, da bi bili bolj udeleženi tisti delavci, ki bolj prispevajo k dobičku.

O konkretnih rešitvah minister še ni želel govoriti, ker posebna skupina, ki proučuje davčne spremembe, še ni končala svojega dela.

Koprivnikar še opozarja, da stroški zaradi sprememb pri minimalni plači ne bodo majhni. Samo v javnem sektorju je več kot 9300 delavcev z minimalno plačo, za katere že sedaj za doplačilo do minimalne plače letno prispevajo osem milijonov evrov. S predlaganimi spremembami bo treba zagotoviti dodatnih 1,3 milijona evrov.

ZL: redefinicija minimalne plače naj bo le začetni korak

Sindikate so podprli tudi v Združeni levici. Opozarjajo, da je trenutno stanje krivično, saj prejemniki minimalne plače ne dobijo izplačanih dodatkov za delo ponoči, v nedeljo ali na praznike, ki jim sicer pripadajo. Ti dodatki morajo biti le začetni korak, saj je treba iz definicije minimalne plače izvzeti vse dodatke, kar bodo v Združeni levici pri obravnavi predloga novele v DZ tudi predlagali. "Ob boju za minimalno plačo je posebej treba opozoriti, da zaradi prekarizacijo dela številni delavci do nje sploh niso upravičeni. Tisti, ki delajo preko avtorskih pogodb, s.p.-jev, študentskih napotnic in drugih prekarnih oblik dela nimajo skoraj nobenih delavskih pravic. Zato v Združeni levici ob vprašanju minimalne plače opozarjamo, da je treba izkoreniniti nezakonito prekarno delo, delavcem, ki zaradi narave dela niso v običajnem delovnem razmerju, pa efektivno zagotoviti vse pravice."

NSi opozarja na neskladje s socialnim sporazumom

V NSi medtem pravijo, da je ureditev minimalne plače v Sloveniji rezultat dogovarjanja med socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. V tem kontekstu je pobuda za spremembo minimalne plače po njihovi oceni sicer umestna, a ni usklajena z vsemi ostalimi socialnimi partnerji. To pa pomeni, da ni v skladu z dogovorjenim socialnim sporazumom za 2015-2016.

"Ker ima socialni dialog v Sloveniji velik pomen in dolgo tradicijo, bi takšni predlogi lahko porušili občutljivo ravnovesje, ki ga socialni partnerji s trdim delom vseh sodelujočih dosegajo," so povedali v NSi.

Opozorili so še na predloge za nižje davke in razbremenitev, ki jih NSi ravno v teh dneh intenzivno predstavlja različnim socialnim partnerjem. Predstavili so jih tako že Združenju delodajalcev Slovenije, gospodarski in obrtno-podjetniški zbornici, Združenju Manager in sindikatu Pergam, prihodnji četrtek pa jih bodo med drugim še Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Eden od nosilnih predlaganih ukrepov za nižje davke je po pojasnilih NSi tudi razbremenitev minimalne plače oziroma znižanje prispevkov delodajalcev na način, da se obremenitev delodajalcev ne bo povišala, delavci pa bi prejeli dobrih 50 evrov višjo neto mesečno izplačilo. V enem letu za zaposlene z minimalno plačo to pomeni ena dodatna plača več na leto, pravijo v stranki.

Ob tem ugotavljajo, da organizacije, ki so jim do sedaj predstavili strategijo za nižje davke, takšne ukrepe podpirajo in ocenjujejo, da gredo v pravo smer. V NSi si bodo tako prizadevali, da bi minimalno plačo ustrezno uredili v okviru njihove pobude.

V SDS se medtem za zdaj o predlogih sindikatov še ne bodo opredeljevali.