Andreas Khol, ki je v pogovoru za časnik Delo dejal, da Slovenija ni partnerica Avstrijske državne pogodbe in da je razsodba avstrijskega ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov izvršena.
"Če predsednik avstrijskega parlamenta podcenjuje in prezira pomen državne pogodbe, ki je magna karta za avstrijske manjšine, potem je ogenj v strehi," je menila predstavnica avstrijskih Zelenih Terezija Stoisits, v stranki pristojna za manjšinska vprašanja.
Po njenih ocenah govorita Kohl in koroški deželni glavar Jörg Haider "isti jezik", saj prvi očitno podpira Haiderjevo odkrito grožnjo slovenski manjšini, da ji bodo ukinili dvojezične otroške vrtce in glasbene šole, če bo vztrajala pri uresničitvi razsodbe ustavnega sodišča glede postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov. Pravi škandal je, da se to dogaja v jubilejnem letu Avstrijske državne pogodbe, je dodala Stoisitseva.
Predsednik avstrijskega parlamenta Khol je izpostavil, da Avstrija že vse od slovenske neodvisnosti zastopa stališče, da Slovenija ni partnerica Avstrijske državne pogodbe. Glede slovenske manjšine je menil, da Slovenija lahko ravna kot zaščitnica slovenske manjšine v Avstriji, vendar ne na pravni podlagi ADP.
S stališčem, da bi morala avstrijska zvezna vlada in parlament popraviti zakon o narodnih manjšinah, katerega del je avstrijsko ustavno sodišče razveljavilo, se Khol ne strinja. Prav tako je zanikal, da bi bilo protiustavno, da v nekaterih krajih na Avstrijskem Koroškem, kjer živi najmanj deset odstotkov predstavnikov slovenske manjšine, ne stojijo dvojezični napisi.
Predstavnik avstrijskih socialistov za področje človekovih pravic Walter Posch pa je ocenil, da Khol s svojimi izjavami ni prispeval k "harmoničnemu in integrativnemu ozračju", ki bi omogočilo napredek glede vprašanja dvojezične topografije, ki bi bil v skladu z ADP, temveč je zgolj "prilil olje na ogenj". Posch je Kholove izjave označil kot "neverjetno omalovaževanje v jubilejnem letu, v katerem Avstrija obeležuje 50. obletnico ustavne pogodbe". Ob tem je dodal, da je ravno od strokovnjakov za ustavo, kot je Khol, pričakoval, da bodo bolj spoštovali odločitev avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih iz leta 2001.
MZZ: 'Slovenija je naslednica ADP'
Ministrstvo za zunanje zadeve je v sporočilu za javnost pojasnilo, da po določbi 1. odstavka 3. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS na ozemlju Slovenije veljajo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila nekdanja Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo, torej zanjo velja tudi Avstrijska državna pogodba (ADP). Ta dokument je, kot so zapisali na ministrstvu, za Slovenijo zelo pomemben, saj med drugim določa skupno državno mejo, varstvo slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem in odškodninska vprašanja.
Slovenska stran tako meni, da je Avstrija po tej pogodbi dolžna izpolnjevati mednarodnopravne obveznosti glede zaščite slovenske manjšine, Slovenija pa se vidi kot zaščitnica interesov in pravic slovenske manjšine. Avstrija nikoli ni oporekala uresničevanju pravic manjšine v skladu s 7. členom ADP. Uresničevanje pravic manjšine, ki izhajajo iz 7. člena ADP, je bilo vedno predmet pogovorov z avstrijskimi sogovorniki na različnih ravneh, še dodajajo na ministrstvu.
Ker ADP določa tudi meddržavno mejo (čl. 5), daje to Sloveniji pravico do avtomatičnega nasledstva, poudarjajo na ministrstvu in pojasnjujejo, da gre za t.i. radicirano pogodbo in da takšnih pogodb ni mogoče razveljaviti s sklicevanjem na spremenjene okoliščine. ADP pa kot večstranska pogodba Avstrijo v skladu z načelom pacta sunt servanda - pogodbe je treba spoštovati - tudi mednarodnopravno zavezuje.
Slovenija je ena izmed petih enakopravnih naslednic nekdanje SFRJ, Avstrija pa je z njo sklenila dogovor o nasledstvu številnih dvostranskih pogodb. Poleg tega je bila Avstrija gostiteljica zadnjih faz pogajanj med vsemi državami naslednicami nekdanje SFRJ do podpisa Sporazuma o vprašanjih nasledstva 29. junija 2001 na Dunaju. Slovenija je vsa leta od samostojnosti naprej delovala kot naslednica SFRJ, tudi ko je šlo za ADP, kar je tudi javno izražala, pojasnjuje Ministrstvo za zunanje zadeve.
Avstrijski Slovenci: 'Škandalozne izjave'
Krovna organizacija koroških Slovencev NSKS je izjave Khola označila kot škandalozne in se ob tem vprašala, kako je mogoče ob takih izjavah pričakovati uspešen izid napovedane konference o konsenzu. "Če predsednik avstrijskega parlamenta meni, da je pogodba nepomembna, in to v jubilejnem letu ADP, potem je to skrajno škandalozno. Prav tako škandalozna je njegova trditev, da je razsodba ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov izvršena. Nenazadnje je tudi hud udarec za vse tiste koroške Slovence in Slovenke, ki jih je nacistični režim preganjal in ki so se borili za osvoboditev izpod nacističnega jarma," je poudaril podpredsednik NSKS Rudi Vouk. Od predsednika avstrijskega parlamenta NSKS pričakuje pojasnilo, ali hoče, da se uresničijo 7. člen ADP in razsodbi ustavnega sodišča. "Če tega noče, narodna skupnost ne vidi povoda, zakaj bi na taki konferenci konsenza sploh sodelovala," je še poudaril Vouk.
