Kibernetski napad ali upor volivcev pod taktirko domačih spletnih vplivnežev?

Kdo ali kaj se je na družbenih omrežjih lotil Roberta Goloba in Gibanja Svoboda?

"Organiziran kibernetski napad iz tujine. Tisto, kar lahko sporočim vsem tem, ki so bili naročniki: cela Evropa je bila pripravljena, da boste kaj takega poskusili. In zato vem, da boste za to tudi odgovarjali," je v soboto dejal premier.

Neuradno gre za več kot 2000 lažnih profilov na Instagramu, ki so profiloma predsednika vlade in njegove stranke v petek začeli slediti v razmaku ene ure. Na videz so večinoma iranskih imen, brez lastnih objav in najverjetneje računalniško ustvarjeni. Incident preiskujejo v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT.

"Kontaktirali smo podjetje Meta, ki je lastnik Instagrama in Facebooka in prosili za dodatne podatke. Dobili smo že odziv iz njihove poljske pisarne, ki je pristojna za srednjo in vzhodno Evropo," je pojasnil vodja SI-CERTA Gorazd Božič.

"Na temu seznamu, ki smo ga dobili od Mete, v tej razpredelnici dejansko piše 4. oziroma 5. am (4. oziroma 5. ura zjutraj - op.p.), da se je začel napad na oba profila, se pravi tudi na Svobodo. Pri nas je bila pa ura 14.00, ko smo to ugotovili," pa je dejala premierjeva žena in spletna vplivnica Tina Gaber Golob.

Poleg tega, da si sporni računi sledijo med sabo, spremljajo le še Goloba in Svobodo. Cilj takšnih nenadnih porastov umetno ustvarjenih sledilcev pa naj bi bil, da bi lahko naročnik v vročici predvolilne kampanje omejil svojo tarčo.

"Manever je znan. Zelo možno je, da gre v bistvu za poskus tega, da bi algoritmi na Instagramu zaznali to anomalijo in to označili kot 'nenaravno obnašanje'. Končna posledica je v določenih primerih potem lahko tudi začasna blokada," razlaga Božič.

"Gre za neko metodo, pri kateri se z organiziranim poplavljanjem profilov z lažnimi sledilci ali pa tudi usklajenimi aktivnostmi na družbenih omrežjih skuša neko organizacijo ali posameznike digitalno ohromiti," pravi generalni sekretar GS Matej Grah.

Hkrati se je vladajoči Svobodi odprla še druga fronta. Upor nekaterih domačih spletnih vplivnežev, ki prek gesla 'NISMO FEJK' in več tisoč sledilcev minirajo predvolilno taktiko največje vladne stranke. Ta pa se je panično odzvala z brisanjem nekaterih objav, ki bi jim lahko politično škodile.

"To niso kibernetski napadi. To je napad na stranko Svoboda. Ker so ljudje nezadovoljni z njihovim delom, manipuliranjem, ki ga ravnokar izvajajo na družbenih omrežjih," odgovarja spletni vplivnež Aleksandar Repić.

Influencer, ki se je Golobovih lotil najbolj neusmiljeno, je ljubljenec spletnih množic in nekdanji zapornik, soodgovoren za smrt človeka v objestnem požigu barake. Ki pa ga preiskovalci zaradi spletne vojne s Svobodo po naših informacijah ne sumijo ničesar.

"Hujši so od Kim Džong Una. Pa kakšna je to dikatura? Pretvarjate se, da smo v demokraciji in ljudem pod vašimi objavami ne pustite izraziti svojega mnenja. Sram naj vas bo. Pred kom se skrivate?" je oster Repić.

Da preiskujejo sum v tej fazi še nedefiniranega kaznivega dejanja, so nam potrdili tudi na Policiji. Iskanje naročnika tujih lažnih profilov, kar na črnem trgu običajno stane le nekaj 100 evrov, pa zaradi uporabe anonimiziranega VPN omrežja pogosto ni enostavno.

O napadu je stranka javnost obvestila že v soboto, v današnjem sporočilu za javnost pa so med podrobnejšimi pojasnili navedli, da so v petek nekaj po 13. uri na obeh profilih v eni uri prejeli več tisoč novih "umetno ustvarjenih sledilcev iz profilov, za katerimi ne stojijo dejanske osebe".

Ker takšno umetno povečevanje sledilcev Meta strogo prepoveduje, so oba profila v petek ob 14.30 začasno zaklenili in tako prekinili tok novih sledilcev, so pojasnili svoje ravnanje. V soboto zjutraj so oba profila znova odprli, dve minuti za tem pa je po navedbah Svobode sledil nov naval, prejeli so še nekaj tisoč prošenj za sledenje. Do popoldneva so tako ročno odstranjevali lažne sledilce, sprejemali resnične, nato pa oba profila znova odprli za javnost, so nanizali svoje korake v največji vladni stranki.

Hkrati so spomnili, da so se podobni primeri koordiniranih digitalnih operacij, usmerjenih v volitve in politične procese, v zadnjih letih pojavili tudi že v drugih državah, med drugim Romuniji in Srbiji. "Gre za metodo, pri kateri se z organiziranim poplavljanjem profilov z lažnimi sledilci ali usklajenimi aktivnostmi na družbenih omrežjih skuša posameznika ali organizacijo digitalno ohromiti in dolgoročno omejiti njihov doseg ter verodostojnost," so navedli.

Izpostavili so še, da je tovrstno dogajanje realnost sodobnega informacijskega prostora, Slovenija pa mora svojo demokracijo varovati z enako resnostjo kot druge evropske države.

"Transparentnost in pravočasno obveščanje sta v takšnih okoliščinah ključna," so ob tem prepričani v stranki.

Na družbenih omrežjih so sicer v dneh za tem vzniknila vrsta ugibanj, ali je šlo za resnični napad, in namigovanj, da pri novih sledilcih ni šlo za lažne profile, pač pa resnične ljudi ter da stranka odstranjuje negativne komentarje s svojih profilov.

V Svobodi tega danes niso komentirali, v pojasnilu pa so navedli še, da takšni napadi lažnih sledilcev ne predstavljajo le tehnične manipulacije, pač pa resen poseg v odprt javni prostor, pritisk na svobodo izražanja in demokratični proces. "Če kdo misli, da lahko z manipulacijami na družbenih omrežjih vpliva na voljo slovenskih volivcev, se krepko moti," so še poudarili.

Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je v izjavi ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju dejala, da je tudi na zasedanju opozorila, da je Slovenija v času predvolilne kampanje "verjetno posebej ranljiva pred tujim vmešavanjem". To "lahko dokazuje tudi nedavni kibernetski vdor", ki ga je na zasedanju omenila, kot tudi da se ozadje še preiskuje.