Mačke so radi upodabljali že v starem Egiptu, takrat so simbolizirale boginjo Bastat. Prve egipčanske upodobitve so iz približno 1500 pred n.š. Ženska - mačka je v tej kulturi pogosto zamenjevala obličje leva. Mačka si je zaslužila avreolo mističnosti predvsem zaradi svojega značaja, zaradi njihove nepodkupljivosti, celo svojeglavosti, so od nekdaj pomenile simbol individualnosti. Vsaka Plestenjakova mačka je ''entiteta zase'', poudarja avtorica zapisa, kipar jim zna vdahniti dušo, tisti utrip življenja, brez katerega umetnina ni umetnina, ampak navaden rokodelski kos ali rezultat igračkanja s sodobnimi prijemi v umetnosti.
Slovenija
Kipar Plestenjak s ciklom mačk
Ljubljana, 16. 11. 1999 07.36 |
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
Komentarji
0
Kiparja Viktorja Plestenjaka se v zadnjem času spomnimo kot avtorja doprsnega kipa Antona Sovreta (1885-1963), lani postavljenega v njegovi rojstni Šavni Peči pri Hrastniku. Avtor, ki se je specializiral za portret, razstavlja pa ne prav pogosto, se zdaj v kiparski galeriji Latobia predstavlja z upodobitvami mačk. S to temo se ukvarja že kakšno desetletje, prvotno simbiozo ženskega telesa in mačke je kasneje nadomestilo upodabljanje samega obličja mačk, od nekdaj mističnih in mitičnih bitij. Plestenjak je za razstavo izbral upodobitve mačk v lesu, kamnu, siporeksu, bronu, glini, mnogostranska narava teh živali se kaže v mačkah mehkih, celo baročnih oblik, do tistih v kubističnih formah; za vse pa velja, da jim je avtor znal vdihniti dušo, je zapisala ob razstavi Semira Osmanagič.
