Kje imamo mejo?

Odločitev hrvaške vlade, da hrvaški naftni družbi INA dodeli koncesijo za raziskovanje naftnih in plinskih nahajališč v severnem Jadranu, je problematična, saj v njej piše, da območje, za katero velja koncesija, sega do meje s Slovenijo, medtem ko meja še ni določena, je dejal Patrick Vlačič, predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na Fakulteti za pomorstvo in promet.

Problematično je to, da je Hrvaška dala družbi INA koncesijo in vanjo "zapisala, da sega do meje z Republiko Slovenijo, vendar pa meja pa ni določena", je dejal Vlačič. Kot je pojasnil, je po njegovi oceni tako Zagreb določil območje veljave koncesije "tudi za neko sporno območje".

Če bi v odločitvi Zagreb zapisal, da koncesija velja za območje, ki sega "do bodoče meje s Slovenijo", bi bilo po oceni Vlačiča to morda nekoliko manj problematično, vendar "še vedno problematično, ker se moraš vzdržati vsakih ravnanj za območja, ki so sporna". Kot je spomnil, sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili, da se bosta vzdržali vsakih ravnanj, ki bi kakorkoli prejudicirala mejo, in da velja stanje na dan 26. junija 1991.

Meja ni jasna


Z vidika dejstev in mednarodnega prava je po besedah Vlačiča sporna tudi sobotna izjava hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, da je izhod kopenske meje na morje znan, s tem pa je tudi jasna meja na morju. "Izjava je napačna in problematična tako z vidika dejstev, kot tudi z vidika mednarodnega pomorskega prava. Tudi če bi bila znana točka na kopnem, kar ni, še ne pomeni, da bi bila jasna meja na morju," je dejal.

"Nič se ni spremenilo od takrat, ko meja ni bila določena. Meja na morju ni bila nikoli določena," je izpostavil Vlačič. Zato je po njegovem prav, da je slovensko ministrstvo odgovorilo z noto, "ker v nasprotnem primeru sprejemaš neko dejstvo, saj imajo v mednarodnem pravu tudi enostranska dejanja pravne posledice". Na vprašanje, kje se bo izvajala sama koncesija družbe INA, pa Vlačič ni mogel odgovoriti.

Hrvaška vlada je 5. januarja podaljšala koncesijo naftni družbi INA za raziskovanje naftnih in plinskih nahajališč v severnem Jadranu na območju, kjer morska meja še ni določena. Slovenija je Hrvaški zato 23. januarja poslala protestno noto, v kateri je to dejanje označila kot "še enega v vrsti poskusov, s katerimi želi Hrvaška z notranjepravnimi akti prejudicirati razmejitev na morju, razmejitev morskih pasov, morskega dna in podzemlja med državama".

Svetovalec zunanjega ministrstva in strokovnjak za pomorsko pravo Miha Pogačnik opozarja, da meja na morju med Slovenijo in Hrvaško ni dorečena. "Slovenija šteje, da je to območje še vedno soprno, oziroma da se velja o njem dogovoriti, oziroma najti drugačno rešitev in mislim, da je potrebno do dokončne rešitve pravne interese zavarovati z diplomatskimi notami in drugimi miroljubnimi sredstvi," je v izjavi za 24ur dejal Pogačnik, ki dodaja, da je treba imeti v mislih možnost, da utegne sporno območje po končni razmejitvi pripasti pod slovensko jurisdikcijo.

Hrvaška diplomacija obsoja diplomatsko noto iz Ljubljane

Hrvaško zunanje ministrstvo pa je danes obsodilo diplomatsko noto, v kateri je Slovenija 23. januarja protestirala zaradi podaljšanja koncesije družbi INA za raziskovanje naftnih in plinskih nahajališč v severnem Jadranu na območju, kjer morska meja ni določena. Zagreb v diplomatski noti posebej poudarja, da "morje ni in ne more biti predmet sukcesije, ker pripada kopnu, ki je v procesu sukcesije pripadlo Hrvaški".

Na hrvaškem ministrstvu so dodali, da gre "tudi tokrat za zaostrovanje, ki ni in ne more biti ne v interesu Slovenije niti slovenske javnosti". "Koncesija se nanaša na hrvaško državno območje in na območja, na katerih ima Hrvaška suverene pravice in jurisdikcijo", odločitev hrvaške vlade pa "ne prejudicira razmejitvene črte med dvema državama", so zapisali v noti.

Zagreb je ob tem ostro protestiral zaradi "poskusa slovenske strani, da bolj neposredno kot doslej izrazi odprto in jasno namero prisvajanja državnega območja Republike Hrvaške oziroma območja, na katerem ima Hrvaška suverene pravice in jurisdikcijo". Dodal je, da takšno ravnanje postavlja pod vprašaj celotno verodostojnost slovenske strani.

Na sedežu hrvaške diplomacije so v noti še kot nesprejemljivo ocenili zavračanje slovenske strani, da bi se za rešitev vprašanja na morju državi obrnili na mednarodno pravosodno telo, ob tem da "zaostruje svoje politično stališče z vse bolj jasnimi pretenzijami do hrvaškega ozemlja". Zagreb je še napovedal, da bo o tem obvestil pristojna telesa v Združenih narodih in v Evropski uniji.