Kje je daljinsko ogrevanje najdražje oziroma kakšne so razlike med kraji?

Razlike so pravzaprav precej velike, ugotavljajo na Agenciji za energijo. Primerjali so gospodinjske odjemalce v večstanovanjskih stavbah, priklopljenih na daljinsko ogrevanje, v osmih slovenskih občinah – in na podlagi povprečne letne porabe ugotovili, da največ plačujejo prebivalci Raven na Koroškem.

Če pogledamo podatke za letošnji februar, so tam za megavatno uro plačali 268 evrov. Sledila sta Maribor in Trbovlje s 187 oziroma 186 evri. Dobrih 30 evrov manj so za megavatno uro plačali v Slovenj Gradcu. Na Jesenicah in v Ljubljani pa je ta znašala 138 oziroma 139 evrov.

Najnižjo ceno zagotavlja distribucijski sistem daljinskega ogrevanja v Velenju, kjer prebivalci za megavatno uro plačujejo dobrih 125 evrov. Na drugem mestu je Celje, kjer je povprečna cena februarja znašala 132 evrov.

"Dejansko izvajamo distribucijo toplote, ki je zelo regulirana dejavnost in cen nismo spreminjali od 1. januarja 2024 ter jih tudi ne načrtujemo. Celje je mestna občina, kjer je ogrevanje med najcenejšimi v Sloveniji, zahvaljujoč celostni ureditvi ravnanja z odpadki," pravi direktor Energetike Celje Uroš Rošer.

Vse je odvisno od dejanske porabe. Če pogledamo povprečno porabo, ki po podatkih Agencije za energijo na leto znaša 4,31 megavatne ure in če uporabimo prej videne podatke, ugotovimo, da odjemalci osmih slovenskih mest za ogrevanje na leto povprečno odštejejo 637 evrov.

So pa razlike med kraji ogromne. Na Ravnah na Koroškem povprečno gospodinjstvo za ogrevanje na leto odšteje 1158 evrov. Gospodinjstva v Velenju – z enako porabo in enako obračunsko močjo – pa po drugi strani plačujejo več kot polovico nižji znesek, in sicer 540 evrov letno. Nadpovprečno porabijo še v Mariboru, Trbovljah in Slovenj Gradcu. Ceneje je na Jesenicah, v Ljubljani in Celju.

Pri največjih dobaviteljih smo še preverili, ali lahko odjemalci pričakujejo spremembe cenikov in prejeli dve vrsti odgovorov: da ne, oziroma da bo več jasno prihodnji teden.