Sestavni deli 2 milijardi tolarjev vrednega civilnega letalskega radarja, so namesto na Menini planini končali v vojaškem skladišču v Kidričevem. Radar vsake toliko pregledajo, za tako napravo pa gotovo ni dobro, če rjavi v skladišču. Na Ministrstvu za promet in zveze imajo po besedah državnega sekretarja Branka Lučovnika zanj že nekaj časa pripravljeni dve možni lokaciji za njegovo postavitev; eno nekje na Primorskem in drugo na Štajerskem.
Uganka za ljubitelje zemljepisa. Redkobesednost državnega sekretarja pa je razumljiva, ker je nepriljubljenost radarjev vseh vrst na Slovenskem splošno znana. Ni pa jasno, zakaj radarja ne postavijo kar na mariborskem letališču, ki mu sodobne opreme primanjkuje.
Kot odgovor na to vprašanje, nam je Lučovnik povedal, da postavitev radarja dolgega dosega na mariborskem letališču nima nobenega smisla, saj je mariborsko letališče v dolini, kar ima za posledico krajši doseg radarja. Tak radar mora biti postaljven nekje na višji točki, na primer na Pohorju.
Kot kaže smo se po osamosvojitvi zaleteli z nakupom radarja, ker smo pač hoteli imeti tudi to drago igračko. Še huje pa je, da drag letalski radar leži v skladišču, medtem ko radarsko sliko za svoje potrebe kupujemo v Avstriji.
