Kakšen je v resnici porast kriminala v Ljubljani?

V letošnjem letu je prišlo do porasta obravnavanih kaznivih dejanj na celotnem območju Slovenije. Do 31. oktobra je bilo podanih kazenskih ovadb za 43.935 kaznivih dejanj, kar je za 9,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki Policijske uprave Ljubljana. To je primerljivo s predkoronskim časom – v letu 2020 je bilo 44.425, v letu 2019 pa 45.608 kaznivih dejanj. Je pa problematika porasla tudi na območju ljubljanske občine. Na ravni države je bilo največ premoženjskih kaznivih dejanj –  in sicer 28.824 – ta so se letos povečala za dobrih 19 odstotkov – predvsem ropi, poneverbe in oderuštvo. 

Porast kriminala v ljubljanski občini

V vseh večjih mestih v državi je gostota kriminalitete večja. V urbanih okoljih prihaja do večjih zgostitev prebivalcev, večje fluktuacije ljudi (npr. turisti, dnevni migranti ipd.) in več priložnosti (npr. trgovski centri, večja podjetja ipd.), ki vplivajo na večji obseg kriminalitete v primerjavi z drugimi okolji. Približno 90 odstotkov vse kriminalitete se zgodi v mestnih okoljih. 

Ljubljana je kot največje mesto, tudi najbolj varnostno obremenjena, kjer se zgodi približno tretjina vseh kaznivih dejanj. Kazniva dejanja so se od leta 2017 v ljubljanski občini do lani zmanjševala, medtem ko je od lani slika obratna – kazniva dejanja se povečujejo. Letos so se zvišala za pet odstotkov. A kljub temu je število kaznivih dejanj pod 10-letnim povprečjem. Če pa pogledamo celotno območje, ki ga pokriva PU Ljubljana, pa so kazniva dejanja narasla za 0,4 odstotka. Na PU Ljubljana opozarjajo, da so v letu 2020 in 2021 beležili padec števila obravnavanih kaznivih zaradi vpliva izvajanja omejevalnih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije Covid-19. 

Glede problematike kaznivih dejanj na območju Ljubljane v vseh letih nekoliko izstopata območji policijske postaje Ljubljana Center in policijske postaje Ljubljana Moste, kar je povezano predvsem z dnevno fluktuacijo ljudi, ki jo je na teh območjih več kot na ostalih mestnih predelih, pojasnjujejo na PU Ljubljana.

Na PU Ljubljana ocenjujejo, da so trenutne varnostne razmere dobre in obvladljive. Pojavljajo se posamezna območja, ki so povprečno bolj varnostno obremenjena, vendar smo v primerjavi s preteklimi leti še vedno pod povprečnimi vrednostmi." Dodajajo, da na vseh kritičnih delih mesta zagotavljajo nadzore, predvsem ponoči, ob zapiralnih časih nočnih lokalov in na lokacijah, kjer je pričakovati večje število ljudi. Med drugim so to avtobusna postajališča, avtobusna in železniška postaja Ljubljana, ožji Center Ljubljane in območje Tabora, okolica azilnega doma Vič, nakupovalna središča Moste, Rudnik in Šiška. 

Porast posilstva v Ljubljani

Letos je v ljubljanski občini za 111 odstotkov več posilstev kot leto prej. Do 31. oktobra jih je bilo 19, lani pa 9, kažejo podatki PU Ljubljana. 

Če podrobneje pogledamo posilstva in spolno nasilje v Ljubljani, je bilo med 32 osumljenci 22 državljanov Slovenije. V ostalih desetih primerih so osumljenci državljani tretjih držav – štirje iz balkanskih držav in šest iz preostalih tretjih držav, kot sta Alžirija in Maroko.

Največ kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, tako PU Ljubljana, se  zgodi v okviru spletnega okolja ali v okviru različnih oblik medsebojne povezave storilcev in oškodovancev. Večina kaznivih dejanj je bilo storjenih v zaprtih prostorih (nastanitveni objekti, bivalni prostori, drugi podobni zaprti prostori, institucije, športni objekti)  ter v drugih prostorih. Zgolj nekaj primerov na javnih površinah (kot so ceste, ulice, trgi, ipd.). Izpostavljajo pa, da je zelo pomembno, da kazniva dejanja prijavimo. 

Nekateri povečanje kriminala - predvsem glede spolne nedotakljivosti, ki je v ljubljanski občini letos naraslo za 81 odstotkov - povezujejo tudi s povečanjem ilegalnih prehodov in vse večje obremenjenosti azilnega doma. Na Policijski upravi Ljubljana se zavedajo, da so večja varnostna tveganja povezana z nastanitvijo migrantov v azilnem domu na Viču. 

Da v družbi radi iščemo krivce v tistih, ki so drugačni od nas in na njih pripnemo številne obsodbe, pravi Mojca Plesničar z Inštituta za kriminologijo. "Gotovo se med tujci najde nekdo, ki bo naredil kaznivo dejanje, so tudi taki, ki imajo morda namen, a ta delež je relativno majhen, večina išče boljše življenje. Ko gledamo raziskave v smislu deleža kriminala, ki ga izvršujejo begunci v državah zatočišča vidimo, da je s tujci, relativno malo težav. Imamo težave z vidika integracije, prilagajanja večinski kulturi, ampak v smislu kriminalitete - prva generacija izvaja manjši delež kaznivih dejanj, po navadi celo manjši od splošne populacije."

Med osumljenci kaznivih dejanj večinoma državljani Slovenije

V več kot dveh tretjinah kaznivih dejanj, ki jih obravnavajo na območju PU Ljubljana – ta pokriva 38 občin – so osumljeni državljani Slovenije. 

V štirih odstotkih gre za evropske državljane, manj kot tretjina je državljanov tretjih držav – med njimi so večinoma državljani Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova. Približno 6,2-odstotni delež vseh osumljencev pa predstavljajo osumljenci iz preostalih tretjih držav, kot sta na primer Alžirija in Maroko.