Kje vzeti milijarde za vojsko?

Je francoski predsednik Emmanuel Macron ob velikem državnem prazniku s svojo napovedjo prižgal zeleno luč velikemu evropskemu vojaškemu investicijskemu ciklu? Francozi ne bodo čakali. Dodatne milijarde za orožje so - tako Macron - pripravljene: "Zato bomo leta 2027 za obrambo namenili kar 64 milijard evrov. To je dvakrat toliko, kolikor je znašal proračun oboroženih sil leta 2017".

Precej manj, a še vedno 3,5 milijarde evrov, bi pet odstotkov BDP-ja pomenilo za Slovenijo. Z drugimi besedami: če bi Slovenija morala danes izpolniti Golobove obljube iz Haaga, bi za obrambo porabili več kot petino celotnega proračuna. To pa je, kot opozarja šef fiskalnega sveta, milorečeno velik zalogaj: "In zagotovo bo treba javno-finančno strategijo temu prilagoditi," je prepričan Davorin Kračun.

Kako? Možnosti je več. Najugodnejša za nas bi bila precejšnji dvig BDP-ja, kar pomeni več delati oziroma več ustvariti. Precej bolj verjetno - in verjetno neizogibno pa je, da bomo morali prilagoditi prioritete in se na račun obrambe čemu tudi odreči. Še manj ugodno za državljane bi bilo uvajanje novih dajatev oziroma višanje obstoječih.

"V teoriji je povečanje DDV-ja pravzaprav najbolj elegantna pot povečanja davkov. Ker je to praktično nevtralna pot, vse prizadene enako," pojasnjuje Kračun.

Zato so v tem letu za ta korak - tudi v luči povečevanja izdatkov za obrambo - odločile že tri evropske države. Nazadnje Estonija, ki je standardno stopnjo z 22 dvignila na 24 odstotkov. O prav takšni rešitvi se v zadnjih tednih špekulira tudi pri nas. A obrambni minister Borut Sajovic trdi, da gre za "neko senzacijo, neko aferaštvo". Zagotavlja, da vlada ne namerava predlagati dviga DDV-ja: "Sem član vlade. Sedim na številnih srečanjih, sestankih. O tem nismo razmišljali, niti govorili."

"Če bo potrebno, bomo državo dodatno zadolžili za tisti del, ki bi v proračunskih izdatkih zmanjkal," je konec junija izjavil premier Robert Golob.

Da je za Slovenijo dodatno zadolževanje verjetno najnevarnejši ukrep, pa na drugi strani svari Kračun. Četudi drži, se bodo ob rahljanju fiskalnih pravil članice najbrž v veliki meri odločale prav za to pot. "Problem je v tem, da se bodo zaradi tega zaostrili pogoji financiranja na finančnih trgih, investitorji bodo zahtevali višje donose. In verjetno bodo najbolj na udaru tukaj majhne periferne države, kot je recimo Slovenija," opozarja Kračun.

"Brez dvoma naša svoboda vse od druge svetovne vojne leta 1945 ni bila tako ogrožena. Če ima svoboda ceno, je to ta cena," je medtem prepričan Macron.

Da je varnostno tveganje treba jemati z vso resnostjo, pravi tudi Kračun, a v isti sapi dodaja, da zelo podobno velja tudi za javnofinančno tveganje. Zato nasvet odločevalcem: "Ko naslovimo eno in drugo tveganje, je med ukrepi potrebno najti ravnovesje".

Pri čemer, kot še dodaja predsednik fiskalnega sveta, velja s tem v zvezi morda nekoliko umiriti strasti, saj je leto 2035, ko naj bi članice izpolnile Natove zahteve, razmeroma daleč, in se lahko do takrat še marsikaj spremeni.