"V Ljubljani živim že 30 let. Ni mi vseeno, v kakšnem okolju živim. Seveda mi ni vseeno, v kakšni državi živim in v kakšnem svetu živim," je v oddaji 24UR ZVEČER na vprašanje, zakaj se je odločila, da kandidira na lokalnih volitvah v Ljubljani, dejala Urška Klakočar Zupančič.
Pojasnila je, da se z Antonom Ropom poznata že vrsto let in da sta se odločila, da združita moči in ustanovita skupno listo. Kdo bo nosilec liste in morebitni županski kandidat oziroma kandidatka, se po njenih besedah še nista pogovarjala. O tem se bodo, kot pravi, odločali pozneje. Zdaj se ukvarjajo s programom in cilji, ki jih želijo doseči. "Razumem, da bi želeli odgovor na to vprašanje, ampak iskreno, v tem trenutku se ne ukvarjam s funkcijami. Tudi dr. Rop se ne ukvarja s funkcijami," je poudarila.
Pravi, da tudi, ko je leta 2022 vstopila v državno politiko, ni razmišljala o funkcijah. "To, da sem postala predsednica državnega zbora, je bila pravzaprav, recimo temu v narekovajih, neka sistemska napaka," pravi. "Mene funkcije pravzaprav ne zanimajo. Zanima me, kaj lahko jaz kot nekdo, ki je nekaj časa bil v državni politiki, nekdo, ki pozna postopke in ima konec koncev tudi specifično znanje, prispevam k temu, da bi Ljubljana bolj moderno zadihala," je dejala. Prav tako še ne želi govoriti o imenih, je pa dejala, da so na listi zbrani strokovnjaki z različnih področij in ljudje, ki imajo izkušnje z upravljanjem mesta.
'Dvajset let je dolga doba'
Klakočar Zupančičeva pravi, da želijo Ljubljano vrniti ljudem, ki v Ljubljani živijo in delajo. "Ne, da je mestna oblast sama sebi namen oziroma da so ljudje tukaj za mestno oblast, ampak da je mestna oblast tukaj za ljudi," je dejala. Do aktualnega župana Zorana Jankovića ni želela biti preveč kritična. "Če želite, da kaj povem o njem, potem lahko rečem, da je župan že dvajset let. Dvajset let je dolga doba in v tem času se marsikaj spremeni. Veste, tudi človek se spremeni in tudi mesto se spremeni," je dejala.
Po njenem mnenju bi morale funkcije omogočati prihod novih ljudi in svežih idej, saj so potrebe mesta danes drugačne, kot so bile pred dvema desetletjema.
"Čas je tudi, da določena vprašanja v Ljubljani zapremo. Kot recimo tisto nesrečno vprašanje pokopa žrtev povojnega nasilja. Mislim oziroma vsaj upam, da se vsi strinjamo, da gre tukaj za civilizacijsko dolžnost in za pieteto. Res je hudo, ko vidiš, kako nekaterim pravzaprav ustreza sedanje stanje, da se širi sovraštvo in da se na tem gradi politika. Tukaj gre za to, da moramo storiti korak naprej," je dejala.
Referendum, promet, stanovanja in zeleni razvoj
Klakočar Zupančič je komentirala tudi nedeljski referendum o parkirnem odloku v Ljubljani. Ne strinja se z oceno Jankovića, da referendum ne odloča več o ničemer, ker je občina sporni odlok umaknila. Po njenem mnenju je bil umik pravno sporen in ne bi smel imeti pravnih učinkov.
"Sama sem mnenja, da je bil ta umik nepravilen in da ga pravzaprav sploh ni bilo. Zato je prav, da referendum je, saj bi sicer posegli v ustavno pravico ljudi do sodelovanja ljudi pri upravljanju javnih zadev," je izrazila podporo referendumu in ljudi pozvala, naj se ga udeležijo.
Med ključnimi prioritetami prihodnjega razvoja Ljubljane je navedla prometno problematiko. Javnemu prometu bi po njenem morali nameniti bistveno več pozornosti. "Javni promet mora biti udoben, hiter in poceni, zato da se ljudje zanj odločajo," je prepričana.
Poleg prometa je izpostavila še urejanje pripadajočih zemljišč v starejših soseskah, boj proti onesnaženju zraka, ozelenitev mesta ter stanovanjsko politiko.
O vprašanju, ali bo na koncu za županjo kandidirala sama ali Anton Rop, ostaja skrivnostna. Na vprašanje, kdaj bo javnost dobila odgovor, je dejala le: "Ob pravem času, verjemite." Prav tako ni želela ugibati o tem, ali jo bo nekdanja stranka Gibanje Svoboda podprla pri kandidaturi. Spomnila je le, da je iz stranke že izstopila. "To je preteklost. Ti časi so mimo."
Celotnemu pogovoru prisluhnite v zgoraj priloženem videu.



























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.