Klakočar Zupančičeva ustavnega sodnika Jakliča pozvala k takojšnjemu odstopu

Po poročanju Mladine je ustavni sodnik Klemen Jaklič decembra 2017, torej devet mesecev po nastopu funkcije, registriral status samostojnega podjetnika. Podjetje je po navedbah časnika zaprl šele 2. aprila letos. Zakon o ustavnem sodišču sicer narekuje, da mora ustavni sodnik najpozneje tri mesece po imenovanju prenehati s pridobitno dejavnostjo, sicer mu funkcija ustavnega sodnika preneha po zakonu.

Ob tem Mladina piše, da zakon o ustavnem sodišču določa, da so ustavni sodniki poleg zaposlitve na ustavnem sodišču lahko 20-odstotno dopolnilno zaposleni za dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. "Za to potrebujejo soglasje predsednika ustavnega sodišča, ki ga ima v tem mandatu šest sodnic in sodnikov, med njimi pa Jakliča ne najdemo," navaja tednik.

Urška Klakočar Zupančič je dejala, da pričakuje, da bo Jaklič nemudoma podal svoj odstop in da bo zadevo poslala na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) ter jo pozvala, naj se o njej izreče. "Integriteta ustavnih sodnikov mora biti na najvišji možni ravni, nad ustavnim sodiščem ni ničesar več, samo še modro nebo. In ustavni sodniki, med njimi tudi dotični dr. dr. Klemen Jaklič, v svojih odločbah velikokrat pišejo o integriteti in o varovanju osebnega ugleda," je dejala.

Kot navaja časnik Delo, so na KPK sicer že prejeli prijavo, ki se nanaša na pisanje v medijih. Prijavo bodo obravnavali v predhodnem preizkusu, v katerem bodo preverili tudi, ali so za obravnavo očitkov v njej pristojni na KPK oziroma kakšen drug organ, piše časnik.

S Komisije so nam sporočili, da so ta teden prejeli prijavo na to temo. "V zadevi smo uvedli predhodni preizkus, v katerem bomo navedbe iz prijave preverili z vidika svojih pristojnosti," so dejali, ob tem pa dodali, da v povezavi z nezdružljivostjo funkcij sodnikov veljajo določbe drugih zakonov (Ustave, Zakona o ustavnem sodišču in Zakona o sodniški službi).

Ti ne napotujejo na Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in tako na Komisiji niso pristojni za obravnavo oziroma presojo nezdružljivosti funkcij teh funkcionarjev.

Jaklič: Zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki sem jih opravljal

Jaklič trdi, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. "Ustavni sodnik ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. Ta določba je v zakonu o ustavnem sodišču drugačna kot v vseh ostalih zakonih," je za Planet TV zatrdil Jaklič ter ob tem navedel zakonodajne izjeme.

Ob tem pa je dodal, da je kot samostojni podjetnik opravljal izključno dejavnosti, ki mu jih dovoljuje zakon. Zagotovil je tudi, da za opravljanje dela kot samostojni podjetnik ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta, saj zakon po njegovih navedbah soglasje zahteva le v primeru, da je ustavni sodnik zaposlen v dopolnilnem delovnem razmerju.

Poziva Klakočar Zupančičeve, naj z mesta odstopi, ni želel komentirati. Je pa Jaklič dejal, da je z dejavnostmi samostojnega podjetnika prenehal, ker da mu je to povzročalo stroške.

Ustavni sodnik je bil v času opravljanja funkcije kar pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost, danes piše tednik Mladina.

Do nezdružljivosti funkcij se je oktobra 2022 opredelilo vrhovno sodišče, ki je presodilo, da sodnik ne sme opravljati nobene dejavnosti prek pravno organizacijske oblike s. p., prav tako ne tistih, ki jih sicer po zakonu lahko opravlja. Vrhovno sodišče se je takrat sklicevalo na 125. člen Ustave, ki pravi, da pridobitni interes ni združljiv z ustavno zahtevo o sodniški neodvisnosti, še piše časnik.