Iz osebne tragedije se je rodilo poslanstvo

"Franz Klammer je doživel tragedijo v lastni družini in zato se mu je porodila ideja, da bi pomagal ljudem, ki so se poškodovali v športu in niso imeli take sreče kot mi nekateri. Njegov brat se je hudo poškodoval na tekmi državnega prvenstva, zlomil si je hrbtenico in ostal na vozičku. Od takrat je Franz zbral že ogromno denarja, pozimi pridem večkrat pomagat in biti del te njegove zgodbe. Zdaj smo to prenesli še na poletje," je na ljubljanskem golf igrišču Cubo pripovedoval Bojan Križaj.

Prav on je bil skupaj s Klammerjem prvo ime dobrodelnega turnirja v golfu, ki se je začel s trening krogom oziroma turnirjem After Job 9 Sport Legends, na katerega so prišli legendarni športniki, dobitniki medalj z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev. Sledil je še turnir, ki je povezal poslovni svet in ljubezen do golfa.

Križaj in Klammer sta kot kapetana vodila slovensko in avstrijsko podjetniško ekipo v posebnem športno-poslovnem izzivu, udeleženci pa so zbirali sredstva za fundacijo Franza Klammerja, ki od leta 1998 pomaga športnikom, ki so zaradi hudih poškodb ali bolezni med športnim udejstvovanjem zašli v stisko.

Franz Klammer je leta 1976 postal olimpijski prvak v smuku z vožnjo, ki se je zapisala v zgodovino alpskega smučanja. Avstrija ga je slavila kot nacionalnega junaka, čez leto dni pa je sledil šok, huda nesreča mlajšega brata, ki je zaznamovala vso družino, čez 20 let pa je postala tudi poslanstvo. Klaus Klammer se je vmes izšolal, postal davčni svetovalec, pomoči bratove fundacije ni nikoli dobil, so jo pa mnogi drugi.

"Bratovo zavarovanje ni pokrilo rehabilitacije. Kot vsi mladi športniki je imel le osnovno obliko zavarovanja, enako kot jaz, o tem sploh nismo razmišljali, dragih premij si mladi nismo mogli niti privoščiti. Sama zdravniška oskrba je v Avstriji zelo kakovostna, moja fundacija pa nastopi takrat, ko pride na vrsto okrevanje, ki ni krito. V Avstriji in Evropi nasploh je precej težko zbirati sredstva, saj vsi mislijo, da država poskrbi za vse to. Ampak v resnici ni tako," pojasnjuje Klammer, ki zdaj že skoraj 30 let, od leta 1998, pomaga mladim športnikom, v tem času pa je zbral že več kot tri milijone evrov.

"Prvi športnik, ki smo mu pomagali, je bil hokejist. Drugi motokrosist, celo brez zavarovanja, ki je ostal paraliziran od vratu navzdol. Uredili smo mu stanovanje, invalidom prilagojen avtomobil. Nikoli ne dobijo denarja, ne izročimo jim čeka, ampak vedno stvari, ki jih potrebujejo. Vprašamo, kaj jim koristi, koliko to stane in potem to plačamo. Morda je to operacija, ki je zavarovanje ne krije, rehabilitacija. Dobijo lahko karkoli, samo ne denarja," razloži, kako deluje sistem, s katerim poskrbijo, da zbrana sredstva dejansko pridejo tja, kamor so bila namenjena.

Poškodbe so sestavni del športa že skozi vso njegovo zgodovino, a kot pravi Križaj, mediji danes bistveno več pišejo o tem kot nekoč. "Je pa dejstvo, da je struktura današnjih poškodb danes tudi precej drugačna, kot je bila včasih. Ljudje so danes neverjetno natrenirani, način prehrane in vseh dodatkov, ki so nekje na meji tistega še dovoljenega, človeka naredi tako močnega, da ima na sebi enostavno mišični oklep. Vezi pa niso tako dobro natrenirane. Zdaj so na udaru kolenske vezi, včasih je šlo bolj kot ne za zlome. Rehabilitacija teh vezi je zelo problematična, dolgotrajna in je povratek vsakega tekmovalca ena velika muka," pojasnjuje nekdanji smučar.

"Vsak, ki se poškoduje, je vreden občudovanja, da najde še toliko motivacije, da se vrne, oziroma da je spet uspešen. To so posebni ljudje, verjemite mi, vrhunski šport je zelo težak posel," poudarja.

"Na žalost moram reči, da je alpsko smučanje eden najnevarnejših športov, kar se poškodb tiče. Ne poznam skorajda nobenega vrhunskega smučarja, ki ne bi imel kakšne hude poškodbe vsaj enkrat v karieri. Pač ogromno padcev je, z leti se mi pa zdi, da postaja vse še toliko huje, ker so višje hitrosti, proge so trše. Tej problematiki bi bilo treba res posvetiti več pozornosti, v smučanju so se dogajale tudi smrtne nesreče, nazadnje dva smučarja iz italijanskega tabora," opozarja tudi Jure Košir, ki je v Smledniku prav tako vihtel palico za golf.

"Smučanje verjetno res sodi med najbolj nevarne športe, ker kadar so poškodbe, so te lahko res hude, lahko se pa tudi tragično končajo. Ampak ko se človek mlad spusti v šport in se potem razvija naprej, ne razmišlja o poškodbah. Ampak v naši ekipi je bilo tudi obdobje, ko je šlo kot domine. Mislim, bili smo samo dve, ki nismo bili poškodovani, tako da si samo čakal, ali si zdaj ti na vrsti," se tudi Mateja Svet strese ob spominih.

"To se res lahko zgodi zelo hitro in lahko tudi povsem zaradi malenkosti, niti ni treba, da voziš preko 100 km/h ali svojih zmožnosti. Sploh zdaj, s to tehniko in opremo, to so take hitrosti, take sile, zelo hitro ti zavrti koleno," izpostavlja Svetova, ki golfa sicer ne igra, je pa vseeno prišla, da bi podprla dogodek in videla stare prijatelje.

"Vabilu sem se z veseljem odzvala, poznam fundacijo Franza Klammerja, seveda sem ga vedno tudi občudovala, ima pa vse moje spoštovanje s tem, kar je naredil s to fundacijo, koliko športnikom je pomagal," je dejala.

"Franz Klammer ima v alpskem smučanju ikoničen status. Njegova zmaga na OI v Innsbrucku leta 1976 velja za enega najboljših tekov v zgodovini, eno najbolj perfektnih in drznih voženj. Je ikona Avstrije, predvsem pa je enkraten človek, skromen in vedno prijazen. Bil sem tudi na praznovanju njegovega 70. rojstnega dne v Bad Kleinkirchheimu in lahko rečem, da čeprav sem jaz nova generacija in sem smučal v tehničnih disciplinah, imava zelo dober odnos, na kar sem zelo ponosen," pravi tudi Košir.

"Na zelenici zelo uživam, ampak še vedno sem prehiter. Za smučanje sem prepočasen, za golf prehiter, slaba kombinacija," se je smejal 72-letni Avstrijec, ki bo med ljubitelji belih strmin za vedno veljal za smukaško legendo. "Golf je zelo dobro orodje za komunikacijo," je izpostavil tudi poslovni vidik turnirja, ki je ponudil priložnost za sodelovanje slovenskih in avstrijskih podjetnikov.

"Prej kot golf sem veliko igral tenis, nogomet. Zdaj se je telo malo postaralo, glava še ne, tako da sem še vedno aktiven, predvsem pozimi na smučeh, veliko tudi kolesarim in nor sem na motorje. Poleti pa ne igram več teh eksplozivnih zadev, tako da mi ta golf kar prija," se je navduševal tudi Križaj.

Svojih omejitev se zaveda tudi Tomaž Vnuk. "Poškodbe so bile že dolgo nazaj, pa čisto vse zelo dobro čutim. Zato sem zelo vesel, da lahko igram golf, je eden redkih športov, ki mi jih zdravje še dopušča," zmaje z glavo nekdanji igralec hokeja na ledu, ki prav tako terja visok davek.

"Zagotovo so problematični udarci v glavo, čeprav se ogromno dela tako na zaščitni opremi kot na spremembi pravil, da bi bilo tega čim manj, izogniti pa se temu ne da. Kakšni pretresi možganov so lahko tudi hujši, sicer pa gre za poškodbe kolen, rame, zapestja. Na ledu so igralci tudi že umirali, nekomu so na ledu prerezali vrat, od takrat naprej je obvezen ta slinček, kot mu pravimo. Pravila poskušajo slediti temu, da bi bilo tega čim manj, ampak gre vseeno za kontaktni šport in nesreče ne počivajo," razlaga hokejist.

Pri veslanju so poškodbe sicer redke, če že, gre za križ. "Športniki smo zelo izpostavljeni poškodbam in na žalost je pač tako, da čim si poškodovan, pa čeprav si še tako dober, te v sekundi pozabijo, kar naenkrat si izven soja žarometov in se moraš znajti sam. Vsaka taka dobrodelna akcija je zato zagotovo dobra in jo z veseljem podpiram," pravi veslač Jani Klemenčič, nosilec prve olimpijske medalje za samostojno Slovenijo.

Golfski dvoboj ekip smučarskih legend se je končal z zmago slovenskega šampiona, dobrodelna dražba novih smuči s podpisoma obeh zvezdnikov pa bo do konca junija potekala na golf igrišču v Smledniku. "Tekmovanje bo postalo tradicionalno, naslednje leto se selimo v Bad Kleinkirchheim, nato se znova vračamo v Slovenijo," je napovedal Križaj.