Do leta 2034 se bo upokojitvena starost dvignila na 67 let

Na ministrstvu so pripravili predloge zakonskih sprememb, ki so jih zapisali v zakon o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o urejanju trga dela in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 

Ukrepi, ki so jih predlagali, gredo v smeri podaljšanja delovne aktivnosti zaradi posameznikov, da si lahko zagotovijo varno starost in za zagotavljanje vzdržnosti sistema, je pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Ksenija Klampfer.  

Spremembe zakona o pokojninskem zavarovanju

Za zavarovance brez 40 let pokojninske dobe se bo upokojitvena starost po predlogu postopoma do leta 2034 dvignila na 67 let, medtem ko zdaj znaša 65 let, je na današnjem brifingu povedala ministrica  Ksenija Klampfer. 

A kot pojasnjuje ministrica, nihče ne bo delal več kot 40 let, če ne bo želel. Če pa bodo izrazili željo, bodo za to stimulirani.

Odmerni odstotek za pokojnino za 40 let pokojninske dobe se bo v šestih letih za oba spola po predlogu ministrstva zvišal na 63 odstotkov. Za moške dvig iz 57 na 63, v šestletnem prehodnem obdobju. Če bi bil dvig prehiter, bi lahko namreč pomenil nepravičnost. Do leta 2025 naj bi se pokojnine tako dvignile za približno osem odstotkov. 

Upokojenci s pogoji za starostno upokojitev pa bodo lahko po predlogu delali in hkrati prejemali celo pokojnino, vendar pod določenimi pogoji.

Razbremenil se bo regres za letni dopust 

Spremembe bodo predvidoma zajele tudi spremembe zavarovalne osnove za plačilo prispevkov od regresa za letni dopust, s čimer se bo razbremenil regres za letni dopust, saj do 100 odstotkov višine povprečne plače od le-tega ne bi bilo potrebno plačati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Višina regresa za letni dopust, od katere se ne plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se tako iz sedanjih 70 % zviša na 100 % povprečne plače.

Delavci, ki bi prejeli regres med tema zneskoma bodo tako prejeli višji neto prejemek, delodajalci pa plačali nižji drugi bruto. Namen ukrepa je spodbuditi uspešne delodajalce k izplačilu višjega regresa, kar bo prispevalo višjim neto prejemkom delavcev.

Predlagana sprememba bo ohranjala avtonomnost podjetij, ki bodo v primeru uspešnega poslovanja lahko izplačala višji regres za letni dopust in od tega plačala manj prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot pa bi jih v primeru ohranjanja veljavne ureditve. Tako se bo izboljšala socialna varnost delavcev, saj bodo prejeli višji neto prejemek, s tem pa se bo tudi njihov razpoložljivi dohodek povišal, še poudarjajo na ministrstvu.