Mitja Klavora je na današnjem zaslišanju dejal, da je na dan dogajanja v Depali vasi, 20. marca 1994, od operativno-komunikacijskega centra ministrstva za notranje zadeve pozno zvečer dobil obvestilo, da je prišlo v Depali vasi do nejasnega dogodka. Nato je poklical takratnega ministra za notranje zadeve Ivana Bizjaka in Mikuša, ki mu je povedal največ o dogajanju. Klavora je zahteval izpustitev Smolnikarja in njegovo predajo MNZ. Nato je prišlo do pogovorov še z Dragom Kosom in notranjim ministrom. Klavora je bil prepričan, da se to, kar se je zgodilo v Depali vasi, ni zgodilo na pravilen način.
Obramba je nekdanjemu šefu kriminalistov pokazala nekaj papirjev, ki domnevno dokazujejo Smolnikarjevo vohunjenje na obrambnem ministrstvu, vendar pa jih Klavora večinoma ni prepoznal. Štirje obtoženi pripadniki vojaške obveščevalne službe pa sklepajo, da je Smolnikar na obrambnem ministrstvu vohunil za nekoga tretjega.
V primeru Depala vas gre za sojenje nekdanjima pripadnikoma specialne enote Moris Darku Njavru in Robertu Suhadolniku ter nekdanjima uslužbencema takratnega varnostnega organa ministrstva za obrambo (VOMO), Simonu Krejanu in Andreju Podbregarju, ki naj bi kot vojaške osebe 20. marca 1994 v "akciji" aretirali civilno osebo Milana Smolnikarja zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti. Pri tem naj bi obtoženci presegli zakonska pooblastila oziroma naj bi Smolnikarju, kot jim očita obtožnica, na grozovit način protipravno odvzeli prostost.
Potek sojenja v primeru Depala vas
Glavna obravnava v zadevi Depala vas se je začela 7. marca z zaslišanjem obtoženih, ki obtožbo zanikajo, češ da so delali po navodilih nadrejenih in skladno s pristojnostmi, aretirali pa niso civilista, pač pa človeka, ki je opravljal vohunsko dejavnost.
Temu je sledilo zaslišanje oškodovanca Milana Smolnikarja, ki je v štiriurnem zaslišanju podrobno opisal "grobo" aretacijo.
Priče niso potrjevale aretacije na grozovit način, kot jo je opisoval Smolnikar, vendar pa se dogajanja niso spomnili več dobro. Zelo kritičen do njega pa je bil zlasti nekdanji vrhovni poveljnik Morisa Tone Krkovič, ki je Smolnikarja ocenil za "bedno osebnost".
Izvedenec medicinske stroke Jože Balažic z Inštituta za sodno medicino v Ljubljani je sodnemu senatu opisal zdravstveno stanje Smolnikarja po odvzeti prostosti in povedal, da je Smolnikar utrpel lahke telesne poškodbe, da je bil zaradi suma na lažji pretres možganov po dogodku v Depali vasi pridržan v bolnišnici na opazovanju. Vendar pa medicinski izvedenec meni, da verjetno, glede na poškodbe, ki jih je utrpel, oškodovanec ni bil v nezavesti, kot zatrjuje Smolnikar.
Po besedah nekdanjega direktorja vojaške obveščevalne službe VOMO Dušana Mikuša na zatožni klopi ne bi smeli sedeti štirje obtoženi, saj so morali po službeni dolžnosti ščitili vojaški sistem. VOMO je pri aretaciji Smolnikarja deloval v skladu z zakonom o obrambi in zaščiti, ki je določal izvajanje za odkrivanje in preprečevanje dejavnosti, ki merijo na nasilno rušenje z ustavo določene ureditve, če se te dejavnosti izvršujejo v upravnih organih, oboroženih silah ali proti njim.
