V zadnjih 20 letih smo v Sloveniji vzpostavili sistem, ki je na področju sistemske korupcije namesto ničelne tolerance vzpostavljal ničelno tveganje, da bo kdo odgovarjal, ocenjuje predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič. Na posvetu o vplivu korupcije na slovensko gospodarstvo, ki ga je pripravila Komisija za preprečevanje korupcije skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, je opozoril, da je v majhnih državah in zaprtih ekonomijah edini odgovor na to transparentnost.

Edini odgovor je transparentnost

Edini odgovor, ki ga tuja dobra praksa in teorija pozna, v primeru omejevanja sistemske korupcije v majhnih državah, zaprtih ekonomijah, je transparentnost, je danes v Ljubljani poudaril Klemenčič, ki je trenutno zmeren optimist. "Že ta ali drug teden bomo videli, kako na mestu je ta optimizem. V Sloveniji je vprašanje kakovosti vladanja vedno bilo in verjetno še dolgo bo," je prepričan.

Ob tem je poudaril, da je v zadnjem času ob sestavljanju nove vlade zasledil tudi vprašanje boja proti korupciji. "Prvi predpogoj, da sprejemate ukrepe v parlamentu, ki so naravnani k večji odgovornosti, transparentnosti je, da tam sedijo ljudje, ki se teh ukrepov sami ne bojijo, in ljudje, s katerimi povezane osebe se teh ukrepov ne bojijo," je opozoril in dodal, da do takrat taki ukrepi v Sloveniji ne bodo sprejeti.

Predsednik zbornice Samo Hribar Milič je ob tem poudaril, da se je pri korupciji sprožil plaz takrat, ko se je zgodil prvi prekršek, ki ni bil kaznovan.

"Te domine, ki gradijo temelj pravne države, se rušijo še kar naprej. Pravna država pa je temelj tržnega gospodarstva. Dovolj zakonov imamo, implementacija pa je šibka točka, ki omogoča, da se kultura nespoštovanja zakonov širi," je prepričan Hribar Milič.

Velik vzrok je po njegovem mnenju tudi delovanje in nadzor, ki ga ima vsakokratna oblast nad vzvodi moči. Meni, da so problem tudi javna naročila, ki s kriterijem najnižje cene vplivajo na visoko koruptivnost, pa počasnost in neodzivnost sodstva.

Veliko bi po mnenju prvega moža zbornice lahko storili s promocijo dobrih praks, s kritiko takih ravnanj, potrebujemo pa tudi učinkovit sistem pravnega in sodnega varstva z bolj neodvisnim delovanjem sodstva, še dodaja Hribar Milič.

Vehovar: Padec konkurenčnosti je posledica sistemske korupcije

Sociolog Urban Vehovar je ob predstavitvi raziskave Vpliv korupcije na kakovost slovenskega gospodarskega okolja, ki jo je pri podjetju Valicon naročila protikorupcijska komisija, financiralo pa veleposlaništvo Velike Britanije v Sloveniji, izpostavil, da je padec konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v veliki meri predvsem posledica sistemske korupcije. Raziskava je pokazala, da polovica vprašanih menedžerjev meni, da je transparentnost nizka tudi pri delovanju finančnih institucij.

Okoli 70 odstotkov anketiranih menedžerjev meni, da plačilna nedisciplina zavira poslovne aktivnosti podjetij. "Plačilna nedisciplina je sistematično neplačevanje računov, ki si ga privoščijo podjetja, kjer je vloga države prevladujoča. Ali pa gre za javna sredstva, kjer ta denar je, pa je v poslovni model korporacije vgrajen mehanizem, vedenje, da račun ne bo plačan," je pojasnjeval Vehovar.

Ob tem je prepričan, da smo nesposobni nadzirati uprave podjetij, še posebej tiste v državni lasti. "Soočamo se s sistemsko korupcijo, v kateri je gospodarski sistem ujet. V tem sistemu so izrazito privilegirana podjetja v državni lasti," je poudaril Vehovar in dodal, da obstajajo mehanizmi, selekcije ljudi, ki se jih umešča v nadzorne svete podjetij v državni lasti.

"Takšen sistem dolgoročno producira revščino, zavira tvorbo novih delovnih mest. Plačilna nedisciplina je privedla do propada stotih podjetij, izgube tisoče delovnih mest. Duši tisto, kar je zdravo v tej družbi, gospodarstvu," je še prepričan Vehovar, ki dodaja, da je pri nas veliko zdravih podjetnikov. Meni, da je treba odpreti prostor za ta podjetja, saj da je od tega odvisna naša prihodnost.