Največ vročih dni, ko se je temperatura dvignila nad 30 stopinj, smo imeli leta 1998, kar triintrideset. Branko Gregorčič, vodja sektorja za meteorološke prognoze, je povedal, da letos do konca julija beležimo že 31 takih dni, po vsej verjetnosti pa bomo letos rekord presegli. Meteorolog Janez Polajnar ocenjuje, da je bilo letošnje poletje do sedaj nadpovprečno toplo, junijske povprečne temperature so za pet stopinj presegle dolgoletno povprečje, pa tudi julij je bil toplejši.
Letošnji junij najbolj vroč v zadnjih petdesetih letih
Junija letos smo se kar 16 dni potili pri več kot 30 stopinjah, najvišja izmerjena temperatura je bila 37 stopinj. Padavin je bilo minimalno. Ljubljana je bila bolj vroča le leta 1935. Absolutni slovenski temperaturni rekord pa so namerili leta 1952 v Krškem, ko se je živo srebro ustavilo nad 40 stopinjami. Najbolj vroč mesec je bil avgust leta 1992, ko so termometri kar 26 dni kazali nad trideset stopinj. A kaže, da se bomo morali na potenje kar lepo navaditi.
Ozračje se globalno segreva
Podatki kažejo, da se je v 20. stoletju v povprečju Zemlja segrela za 0,6 stopinje. Klimatskim spremembam botruje porast emisij toplogrednih plinov v ozračje. Napovedi so, da se bo Zemlja segrevala še naprej. V naslednjih sto letih se pričakuje od 1,5 do 6 stopinj povečanje.
Slovenija v tej vročinski puščavi ne bo oaza. Vse manj bo hladnih dni in pričakujemo lahko, da bosta tudi edina dva naša ledenika, pod Skuto in Triglavski, izginila.
Vse pogostejše nevihte s točo
Mirno življenje na sončni strani Alp pa bodo vse pogosteje kratile nevihte s točo. Že za časa Marije Terezije so imeli sistem obrambe pred točo z zvonovi, ki pa se ni obnesel. Kasneje so uvedli streljanje s topovi, ker pa je bilo več nesreč ob tem streljanju, so tudi to ukinili. Vse to kaže, da je bil problem toče prisoten že v preteklosti. Kljub civilizacijskemu napredku pa smo proti toči še danes nemočni, saj se je ne da napovedati.
Zaradi suše potrebno varčevanje z vodo
Prihaja tudi čas varčevanja z vodo. Pri nas z vse bolj dragoceno pitno vodo še vedno peremo avtomobile, zalivamo vrtove in z njo splakujemo stranišča. Gregor Gregorič, vodja sektorja za hidrološke prognoze, opaža izjemno nizke gladine podzemne vode, predvsem v vodonosnikih severovzhodne Slovenije. Nekoliko boljše je stanje trenutno na ljubljanskem polju, izredno majhno vodnatost površinskih voda pa se opazi v celi državi. Vzrok je suša, ki je letos zgodovinska, saj je zajela prav vso državo.
Agrometeorologinja Andreja Sušnik je pojasnila, da so bile suše, kakršne smo bili vajeni v Sloveniji, večinoma v obdobju julija in avgusta, letos pa se soočamo tudi s pomanjkanjem padavin v spomladanskem obdobju, kar se odraža tudi v sušnem stresu rastlin, ki zaključijo vegetacijsko obdobje v zgodnjem obdobju.
