Prihodnje leto bodo tako večino onkoloških bolnikov operirali v kliničnem centru. Po programu naj bi onkologi prihodnje leto operirali 3000 bolnikov. Po poplavi jim je ostala le ena operacijska miza, zato so jim eno za nujne posege odstopili v kliničnem centru. Na današnjem sestanku so se dogovorili, da jim bodo odstopili še dve operacijski dvorani, enoto intenzivne terapije in intenzivne nege. »Seveda bo vse delo potekalo z obstoječim kadrom, glede na to, da so ti prostori približno v tem obsegu, kot smo jih imeli na onkologiji, mislim, da bomo z obstoječim kadrom lahko to krizno situacijo prebrodili,« pojasnjuje kirurg onkolog, Marko Hočevar.
Kljub temu, da po poplavi v ambulantah nemoteno sprejemajo onkološke bolnike, se čakalne dobe že podaljšujejo. Danes si je sporni oddelek ogledala tudi skupina strokovnjakov za obnovo. Intenzivni oddelek verjetno nikoli več ne bo odprt. »Ve se, da so ocenjeni stroški za morebitno adaptacijo tega oddelka enormno visoki, tako da bo najbrž že ta oddelek zazidan, če smem temu tako reči in ne bo nikoli več v uporabi, vsaj ne v te namene, kot je služil do sedaj,« dodaja direktor Onkološkega inštituta, Peter Fras.
»Danes smo se dogovorili, da praktično klinični center vzame pod streho onkološki inštitut, tako kot ostale klinike, tako da mislim, da je pogodba, do katere naj bi prišlo v prvem tednu januarja, in dogovor, ki bo sklenjen, najbolj ugoden v tem času in sploh za leto 2003,« dodaja državni sekretar na ministrstvu za zdravje, Dorjan Marušič.
Za gradbeno sanacijo operativnega dela in intenzivnega oddelka bi potrebovali 840 milijonov tolarjev, k temu je treba prišteti še stroške za klimatsko napeljavo, pa naprave, material in podobno. A oddelek je v tako slabem stanju, da bo najverjetneje tudi ministrstvo proti obnovi. Današnje rešitve pa so le kratkoročne, morda za leto in pol. In seveda ugodne za bolnike, ki naj bi vsi prišli na vrsto za operacije. Več kot očitno je, da bo treba pohiteti tudi z gradnjo novega onkološkega inštituta.