Klinični psiholog Tristan Rigler je s psihološkega vidika komentiral primer odmevnega pretepa. Meni, da nasilja ni vedno več, a da smo nanj vedno bolj občutljivi. "Nisem prepričan, če je nasilja res več, saj ga bistveno hitreje prepoznamo," je razložil. Zakaj otroci kljub temu o težavah ne potožijo staršem? Kot je povedal psiholog, se predvsem med dečki pojavlja prepričanje, da morajo vse težave rešiti sami in da bi v primeru iskanja pomoči izpadli šibki. Pojavljajo se tudi grožnje pred prijavo. "To je tipičen modus operandi nasilnežev," je poudaril.
Na kaj naj bodo starši pozorni?
Zato je pomembno, da otroci staršem zaupajo. Starši imajo težko nalogo, saj morajo res pozorno spremljati svoje otroke. "Pozorni moramo biti na poškodbe, anksioznost, tesnobo, če ne želi v šolo ali kaže znake depresije, če njegova žepnina iznenada izgine," je opisoval. Pomemben je tudi predhodni odnos z otrokom. Starš mora otroku obljubiti zaščito, otrok se mora počutiti varno, je zatrdil.
Če mladostniku strokovni delavci v šoli ne verjamejo, naj gre na Policijo, svetuje Rigler. Nujno je, da poišče pomoč odrasle sebe, dodaja. Ko se zaupa odraslemu, se mora dogodek odviti naprej, saj se drugače (za)upanje otroka izgubi. A včasih imajo starši napačne predstave o delovanju pristojnih organov. "To se je zgodilo tudi v omenjenem primeru," je bil jasen in zatem izpostavil, da "naslednja težava tiči v tem, da starši svojih otrok ne obvladajo več, učitelji pa so izgubili vso avtoriteto".
Hkrati se boji, da bi tudi institucije čez čas odpovedale in bi zadeve začeli urejati starši sami, česar pa si psihologi ne želijo. "Lepo je, da smo postali bolj tolerantni, delamo pa bistveno napako, saj se storilce preveč razume in se zato nanje ne prelaga odgovornosti. Zelo hitro se govori o krivdi žrtve in vseh institucij, pozabljamo pa, kdo je napad izvedel," je zaključil.
