Navade, ki vas bodo pripeljale do sreče: hvaležnost, odpuščanje, smeh

jst šefu nikoli ne odpuščam

Ni veliko komentarjev. To dejstvo hkrati tudi razloži vso težo naših težav v Sloveniji. Na primer hvaležnost. Beseda pač v katero se nihče kaj prida ne poglablja. O pomenu te besede. Kaj človek potrebuje najprej, da je sposoben občutiti hvaležnost? Mogoče potrebuje zavestno spoznanje o tem, kaj je nekdo druga za njega storil oziroma mu nudil. Mnogi namreč zmotno menijo (mo), da so določene geste s strani znancev, ali sodržavljanov samoumevne, da so jih dolžno storiti. Pa ni tako. Ker tega SPOZNANJA ni, posledično izpade tudi hvaležnost za tisto kar je nekdo dobil ali kar ima, oziroma je celo prepričan da mu po pravu pripada. In kaj pomeni beseda odpuščanje? Jasno da je mnogo filozofov in tudi pridigarjev, ki jo razlagajo drugače, sam pa menim sledeče. Odpuščanje je dejanje, ki si ga izbereš po premisleku kaj boš v svoji duši izbral, zlo ali dobro. Podobno kot tista zgodba o indijancu, ter dveh volkovih, važno je katerega hraniš. Torej če se odločiš za maščevanje, potem ima to svoje posledice. Vzeti si moraš čas in sredstva če hočeš da bo delovalo. Ko se ( obvezno) zaplete, lahko traja leta in leta in ves čas gojiš hudobnega volka, ko si pa cilj dosegel, sledi spoznanje da ni nič bolje. V tem času bi za sebe storil mnogo več (mogoče bi si ustvaril družino, vzgojil otroka) če bi opustil maščevalni pregon. Tistega, ki bi se mu rad maščeval, pa bo najverjetneje doletela "karma", ker bo "nagrajen" s svojimi deli nadaljeval in na koncu tako zabredel, da ne bo videl izhoda. Če pa se bo pravočasno spametoval toliko bolje. V vsakem primeru boš sam srečnejši, ker boš izbral lepšo pot. In ta raziskava kar drži.. Torej odpuščanje ne pomeni da si nekomu zlo oprostil, le zlobneža si mogoče poslal na ignore, se ne maščuješ, ker je tvoj čas preveč dragocen za take trote.

Živimo, da rastemo v medsebojnih odnosih. Če bodo naši odnosi dobri, potem bomo bolj srečni, kot če bo v naših odnosih stalen prepir. Mi vsako noč zapustimo naše telo in gremo v druge realnosti izkušat stvari, ki jih v tej simulaciji ne moremo. Naša rast se nikoli ne konča, odkriva znanost. Glej fizika dr. Tom Campbell, glej ugotovitve ateističnega psihologa dr. Brian Weiss. Mi ne živimo, da bi vedno več imeli, ampak, da bi vedno bolj zrasli. Vse kar imamo, bomo drugim zapustili, naše rasti nam pa nihče ne vzame.

odpuščanje?!? no way

Če hočete biti ubogljive ovčke, potem bodite med smehom hvaležni za vse sranje na tem svetu in seveda krivcem z istim nasmehom tudi odpustite. Take vas imajo radi. 😂