'Gre za inscenirano gonjo'

Pred prekinitvijo današnje seje komisije za peticije, na kateri so članice in člani razpravljali o kandidaturi Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča, je pravosodni minister Aleš Zalar še pojasnil, na kakšen način je vodil ugotovitveni postopek glede primernosti kandidata.

Zatrdil je, da so postopek vodili v skladu z zakonom. Glede vprašanja, ali so sploh gledali prave arhive, ki ga je v torek zastavil poslanec SDS Vinko Gorenak, je Zalar pojasnil, da so seveda lahko pogledali tiste arhive, s katerimi Slovenija razpolaga.

Iz sodnih vpisnikov, ki se nahajajo v arhivih sodišč, je razvidno, da se je Masleša udeležil ogleda kraja usmrtitve prebežnika čez jugoslovansko-italijansko mejo kot dežurni preiskovalni sodnik tedanjega temeljnega sodišča v Kopru, je povedal minister.

Ob tem je podvomil o verodostojnosti torkove izjave vrhovnega sodnika Rudija Štravsa. V kontekstu povzemanja njegove izjave je Zalar dejal, da je Štrovs omenil, da je imel tistega dne obravnavo na sodišču. Minister pa je poudaril, da je bila 7. junija, ko je bil Masleša na ogledu, sobota. "Zelo majhna verjetnost je, da je imel Štravs glavno obravnavo kot civilni sodnik v soboto," je poudaril minister in pojasnil, da se to da preveriti.

Poslanke in poslanci so v razpravi sicer opredeljevali večinoma že znana stališča. Poslanec SDS Vinko Gorenak je med drugim spomnil na več negativnih mnenj nekaterih vrhovnih sodnikov in ustavnega sodnika Jana Zobca glede Masleše. Po njegovih napovedih se bo danes glede tega oglasil vsaj še en predstavnik slovenskega sodstva. Poslanec Zares Franco Juri je obtožbe zoper Maslešo in aktivnosti opozicijskih poslancev označil za inscenirano gonjo.

Poslanec LDS Anton Anderlič je dodal, da komisija za peticije nima pristojnosti oz. ne sme soditi ali presojati o stvareh, za katere nima ustreznih dejstev oz. gradiv.

Po njegovih besedah je naloga komisije, da se pač sooči z odločitvami sodnega sveta in obče seje vrhovnega sodišča. Dokler opozicija ne bo predstavila konkretnih argumentov, ne bo verodostojna in do takrat bo šlo le "za diskvalifikacijo še enega od vrhovnih sodnikov". Relevantnost obče seje in sodnega sveta je kot zadosten argument za podporo Masleši izpostavila tudi poslanka SD Majda Potrata.

Po besedah poslanke SDS Eve Irgl pa se Slovenija v zadnjih dveh letih sooča s padcem demokratičnih standardov in varstva človekovih pravic, zdaj pa se postavlja tudi vprašanje, ali ta država še varuje človekove pravice. Maslešo je ob tem ponovno povprašala po že znanih očitkih, ta pa jih je vnovič zavrnil.

Že uvodoma so svoja stališča sicer predstavili tudi predsednica vrhovnega sodišča Alenka Jelenc Puklavec in predstavnik sodnega sveta Miro Cerar, ki sta vztrajala pri podpori Masleši.

NSi: Laž bo postala vrednota

Da koalicija za predsednika vrhovnega sodišča predlaga osebo, ki sproža dvome in pomisleke glede spoštovanja etičnih načel, pa menijo v NSi. "Obžalujemo, da bi v času, ko je sodstvo že izgubilo dobršen del zaupanja slovenske javnosti, z imenovanjem Masleše sprožalo nove pomisleke in dvome v to pomembno vejo oblasti.”

Pri imenovanju Masleše za predsednika vrhovnega sodišča je po njihovem mnenju sporno tudi to, da ni govoril resnice v medijih in javnosti. "Kljub očitkom o njegovem spornem delovanju v preteklosti, ko je deloval kot preiskovalni sodnik, je o svoji sporni preteklosti spregovoril šele po pričevanju ustavnega sodnika Zobca. Med drugim je v imenu jugoslovanskega KOS-a v nemških zaporih zasliševal politične begunce iz Jugoslavije. Le zakaj?," so zapisali.

Sodnike so pozvali, naj se uprejo imenovanju, sicer bo znova 'laž postala vrednota'.