Kljub krizi padca cen nepremičnin ni na vidiku, številni najemniki v stiskah

"Okoliščine, v katerih smo trenutno, niso v ničemer podobne katerimkoli razmeram iz preteklosti," je trenutno stanje na nepremičninskem trgu ocenil Edmond Petrovič iz izolske nepremičninske družbe Investmond. Dodal je, da je zato nemogoče predvideti, kaj se bo dogajalo na trgu v naslednjih mesecih. "Kriza, ki prihaja, namreč ni posledica krize v bančnem sektorju, kot je bilo to leta 2008. Dejanski vpliv epidemije bomo na trgu zaznali šele, ko bo stanje karantene končano," je dejal Petrovič.

S tem se strinja tudi nepremičninski posrednik in direktor ljubljanske družbe Mesto nepremičnin Nejc Mlakar: "Če bo karantena odpravljena v kratkem roku, ne bi smeli občutiti krize. Je pa vse odvisno od razvoja dogodkov v naslednjem mesecu dni." Gospodarske škode v podjetju še ne opažajo, povpraševanja za nepremičnine je prek telefona in elektronske pošte še vedno precej, le ogledov trenutno ne morejo izvajati. Padca cen stanovanj še ne zaznavajo in ga tudi ne pričakujejo, saj je nepremičnin na trgu še vedno premalo, napovedanih novogradenj pa le za vzorec.

Petrovič podobno: "Trg je na strani povpraševanja še vedno bolj živ in aktiven kot na strani ponudbe. Samo v naši agenciji imamo po sto novih kupcev na mesec, novih ponudb za rabljene nepremičnine pa dobimo le od štiri do osem na mesec. Vsaj na Obali tudi ni možnosti za večanje ponudbe, ker primanjkuje parcel, novogradenj pa ni. V Izoli, recimo, ni več ene proste parcele za gradnjo hiše, kaj šele za gradnjo bloka. Vse proste površine so bodisi kmetijska zemljišča bodisi površine, namenjene za igrišča, parke in podobno."

Airbnbjevci že iščejo dolgoročne najemnike, a ko bo krize konec, bodo spet oddajali turistom

"V zadnjih dneh smo zaznali večje število klicev lastnikov, ki so do zdaj svoje nepremičnine oddajali kratkoročno, prek agencij, kot sta Airbnb in Booking, zdaj pa svojo nepremičnino želijo oddati za daljše časovno obdobje, saj ima turistična dejavnost slabe obete," je o stanju na najemnem trgu povedal Nejc Mlakar, ki pa predvideva, da bo, ko se bodo razmere umirile, večina teh najemodajalcev ponovno začela oddajati kratkoročno.

V kratkem tudi ne pričakujejo znižanja cen najemnin, je dejal Mlakar. Razlog pa enak kot pri prodaji – stanovanj enostavno ni dovolj. "Tudi če bi na trg prišlo znatno večje število stanovanj z naslova agencij, kot sta Airbnb in Booking, je pomanjkanje nepremičnin za oddajo za dolgoročni najem še vedno precej veliko," je dejal Mlakar.

Najemnikov ne ščiti nihče, povsem so odvisni od (ne)milosti najemodajalca

Številni najemniki, ki imajo zaradi ukrepov, sprejetih po začetku epidemije, delen ali celo popoln izpad dohodka, so seveda v skrbeh, kako bodo poplačali svoje obveznosti do najemodajalca. Njihove izkušnje pa so, kot smo se prepričali, povsem različne.

Mlada mamica iz Kamnika, ki je želela ostati anonimna (ime hranimo v uredništvu), z možem in sinčkom živi v najemniškem stanovanju v okolici Kamnika: "Trenutno sem brez dohodka, živiva le z moževo plačo. On dela v gradbenem podjetju, je voznik tovornjaka in ne ve, koliko časa bodo še delali oziroma kakšen bo imel prihodek." Najemnina za 90 kvadratnih metrov veliko stanovanje znaša 500 evrov (brez stroškov): "A nimamo dokaza, da plačujemo toliko. Lastnik je, da bi se izognil plačilu višjega davka, v najemni pogodbi namreč navedel, da za 50 kvadratov veliko stanovanje plačujemo le 150 evrov najemnine." Ker je bilo že tako ali tako težko priti do prostega stanovanja in ker sta nujno potrebovala streho nad glavo, sta pogodbo, v kateri so zdaj navedeni nerealni podatki, podpisala. A prav zaradi tega zdaj ne moreta priti do subvencije za najemnino.

"Ko sva lastnika stanovanja prosila za odlog, nama je odvrnil le, da je najemnino treba plačati in da naj si denar izposodiva," je povedala zaskrbljena mamica. "Ne vem, kaj bo, če ne bova zmogla plačevati najemnine. Rešitve ne vidim, upam, da ne pristanemo na cesti."

Povsem drugačno izkušnjo ima študent Nik Nared, ki živi v dvosobnem stanovanju v Kopru: "V njem sva dva najemnika. Najemnina znaša 500 evrov, stroški znašajo še dodatnih 150 evrov." Že nekaj let dela prek študentskega servisa, a je zdaj čez noč ostal brez dela. V podjetju, s katerim je dolgoročno sodeloval, so namreč nemudoma sklenili, da zaradi situacije študentsko delo v celoti ukinejo. "Nimamo vsi bogatih staršev in ne moramo pričakovati, niti tega ne bi hotel, da bodo plačevali vse namesto nas," je dejal Nik.

Zato se je obrnil na lastnico stanovanja in ji razložil, kakšne so okoliščine. "Upal sem, da me bo razumela in da se bo dalo dogovoriti vsaj za kakšen popust ali odlog. Ona pa je meni in drugemu najemniku rekla, naj se ne obremenjujeva in da nama do nadaljnjega ni treba več plačevati najemnine, celo vprašala je, ali bova zmogla plačevati stroške, ali naj nama pomaga tudi pri tem. Odvrnil sem ji, da to bomo že nekako zmogli," nam je povedal Nik in poudaril, kako hvaležen je svoji najemodajalki, "s tem je dokazala, da na svetu res še obstajajo dobri ljudje."

"Ko mi je rekel, da mi ne bo obračunal najemnine, sem od sreče dobil solzne oči"

Podobni izkušnji imata tudi Jože Galičič in Lidija Đorđijoska. Jože vodi manjšo kavarno na kamniškem glavnem trgu, Lidija ima v najemu frizerski salon. "Lokal sem zaprl že dva dni, preden je v veljavo stopil ukrep, po katerem bi ga moral zapreti. Ko sem to storil, sem svojega najemodajalca o tem obvestil. Čez nekaj dni pa me je sam poklical in mi dejal, da mi za čas trajanja krize ne bo obračunal najemnine. Kar solzne oči sem dobil od sreče," je povedal Galičič.

"Trinajsto leto teče, odkar imam v najemu salon Angel v Kamniku. Gre za 44 kvadratnih metrov velik prostor. Lastnika sem poklicala prejšnji ponedeljek in ga vprašala, ali je mogoče, da bi mu zaradi trenutne situacije do nadaljnjega plačevala polovično najemnino, s čimer se je strinjal. Včeraj pa me je sam klical nazaj, da so se doma pogovarjali in se odločili, da mi ni treba plačevati najemnine lokala, dokler se zadeve ne normalizirajo," je vidno ganjena povedala Lidija.

A tudi pri najemninah za poslovne prostore nimajo vsi pozitivnih izkušenj. Barbara Rezman Sindičić, ki ima v najemu dnevni bar Špelca na Primskovem v Kranju, je povedala: "Lokal je popolnoma zaprt, ker hrane nimamo v ponudbi, alternative na tem področju tako ni. Objekt ima skupaj s teraso 120 kvadratnih metrov, zanj plačujem 2000 evrov najemnine na mesec. Zaposleni sva dve osebi in še štiri študentke, ki so zdaj ostale brez prihodka."

Ko je klicala najemodajalca in mu pojasnila, v kakšni situaciji se je znašla, ji je ta odvrnil, da jo razume, a da se najemnini ne bo odpovedal. "Pet let sem že najemnica, pet let plačujem najemnino na dan zapadlosti, a njega to ne zanima," je razočarana Rezman Sindičićeva. "Sem lastnica celotnega inventarja v objektu, a mi je med pogovorom po telefonu predlagal, da če ne bom plačala najemnine, bo lokal prevzel on, mojega inventarja pa ne bo odkupil. Menim, da je to čisto izsiljevanje," je še povedala sogovornica.

Dolgoročni najemniki, ki so redni plačniki, so "zlata vredni"

"Vsekakor je pomembno, da se ljudje zavedamo trenutnih okoliščin in v njih ne iščemo le finančne koristi," je opozoril nepremičninski posrednik Nejc Mlakar in dodal, da tudi v njegovi agenciji opažajo, da določeni najemodajalci že sami skušajo priti nasproti svojim najemnikom: "Veliki večini je oddajanje svoje nepremičnine dodaten zaslužek in ne primarni vir prihodka."

Mlakar najemodajalcem svetuje, naj svojim najemnikom, če le imajo to možnost, prisluhnejo, saj je "najemnik, ki redno plačuje in v stanovanju ne dela škode, zlata vreden". Dodal je še, da se morajo najemodajalci zavedati, da bodo glede na trenutno stanje v državi in odredbo o prepovedi izvajanja storitev ta hip težko dobili novega najemnika: "Prav je, da se v teh okoliščinah ljudem pomaga in naj se njihove stiske ne izrablja."

Kaj pa pravi država?

Da najemnikov na trgu (izjema so tisti, ki živijo v neprofitnih stanovanjih) ne ščiti noben zakon, priznavajo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP). "Občinski organ pa lahko najemniku, ki ni upravičen do subvencije ali ki kljub subvenciji ne zmore plačati stroškov stanovanja, začasno odobri izredno pomoč pri uporabi stanovanja," so zapisali na MOP.

Vsem najemnikom, ki so ali še bodo izgubili zaposlitev oziroma bi se dohodki njihovega gospodinjstva zmanjšali, svetujejo, da zaprosijo za subvencijo k najemnini. "Ta pripada vsem najemnikom stanovanj, tako neprofitnih kot tržnih, katerih dohodki so pod zakonsko določenim cenzusom. Subvencija k najemnini se lahko določi v višini do 80 odstotkov najemnine. O upravičenosti do subvencije odločajo centri za socialno delo," so sporočili z MOP.

Neplačilo najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, je krivdni odpovedni razlog, še navajajo: "Najemna pogodba se sicer odpoveduje s tožbo, vendar mora lastnik stanovanja najemnika najprej pisno opozoriti na kršitev ter mu dati primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Zakon sicer določa najmanj 15- dnevni rok za odpravo kršitve, ne določa pa maksimalnega roka. Glede na izjemne okoliščine, v katerih smo se znašli zaradi epidemije, mora biti po našem mnenju ta rok bistveno daljši, tako da si najemniki lahko uredijo subvencijo k najemnini."

Oddajanje stanovanj je lahko edini ali bistveni dohodek tudi za najemodajalce, izpostavljajo: "Vendar apeliramo nanje, da so v teh razmerah bolj potrpežljivi in ne sprožajo postopkov zoper najemnike, ki ne bi zmogli plačati najemnine zaradi izgube zaposlitve kot posledice izrednih razmer."