Kljub kupljeni vozovnici zaradi prezasedenosti ostala brez avtobusnega prevoza

Bralec nam je opisal neprijetno izkušnjo, ki jo je njegova hči doživela v začetku poletja, ko je z medmestnim avtobusnim prevozom potovala z Obale v prestolnico. Oče je namreč že vnaprej prek spleta kupil in natisnil avtobusno vozovnico iz Portoroža do Ljubljane, nato pa jo je, da avtobusa ne bi zamudila in da bi si zagotovila sedež na njem, na avtobusno postajališče pripeljal pol ure pred odhodom prevoza.

Sam se je, prepričan, da bo hči že kmalu na poti proti Ljubljani, odpeljal, a kmalu zatem je prejel klic. "Poklicala me je in mi povedala, da je na postajališče pripeljal popolnoma poln avtobus, ki je tako, ne da bi odprl vrata, zgolj zapeljal mimo nje in nato nadaljeval s potjo," nam je povedal.

Njegovi hčeri so zaposleni na postajališču pojasnili, da so avtobusi do Ljubljane vedno polni, zaradi česar bi bilo bolje, če bi se odpeljala do Kopra in na avtobus sedla že tam. Slednje je dekle tudi storilo, kupilo si je novo vozovnico za lokalni avtobus, ki jo je pripeljal do Kopra, nato pa še eno vozovnico od Kopra do prestolnice, saj vozovnica iz Portoroža za Koper ni bila veljavna.

Kot so na naša vprašanja pojasnili na Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), se vozovnice, ki jih prevozniki prodajajo prek spleta, naložijo na kartico IJPP, veljavne pa so znotraj zakupljenega termina in relacije. Vozovnica na kartici IJPP se lahko ob tem aktivira na katerem koli odhodu znotraj dneva.

Če bi potnica uporabila kartico IJPP in opravila nakup v predprodaji pri prevozniku za relacijo od Portoroža do Ljubljane, bi ji vozovnica veljala ves dan ter za vse prevoznike in vrste prevoza na tej relaciji. A potnica vozovnice ni kupila pri prevozniku, ugotavljajo, temveč pri posredniku Avtobusna postaja (AP) Ljubljana.

"Na postajališču je prejela dobronameren nasvet, kako lahko še potuje, če se ji mudi, ki ga je očitno upoštevala in ni počakala na naslednje vozilo. Odločila se je za potovanje na drugi relaciji, za katero je potrebovala novo vozovnico," so dodali.

Na AP Ljubljana so nam povedali, da so neizkoriščeno vozovnico očetu potnice stornirali in vrnili kupnino. "Tudi sami si želimo sodobnejši in prijaznejši sistem prodaje vozovnic, ki bi omogočal rezervacijo sedeža in spletno plačilo brez tiskanja vozovnic. Na žalost pa o teh rešitvah ne odločamo sami – pogoje prodaje in sistemske možnosti določa DUJPP, s katero si že dlje časa prizadevamo doseči dogovor za uvedbo teh izboljšav," so dodali.

S prezasedenostjo avtobusov se sicer v času sezone in predvsem na relacijah Ljubljana–Bled oz. Ljubljana–Obala srečujejo vsakodnevno, so priznali na AP Ljubljana. Potniki morajo tako pogosto počakati na naslednji avtobus, ki jih bo pripeljal do želene destinacije. Prevoznik je tudi sicer v primeru prezasedenosti v roku ene ure dolžan zagotoviti nadomestni prevoz, v primeru pogostih voženj v razmaku ene ure pa potniki počakajo na naslednje vozilo.

Ampak zakaj spletna vozovnica ne zagotavlja tudi dejanskega vstopa na avtobus? "Spletna vozovnica v obstoječem sistemu IJPP deluje kot enkratna vozovnica za izbrano relacijo in datum, ne zagotavlja pa rezervacije sedeža," so pojasnili na ljubljanskem postajališču.

Ne glede na to, ali gre za spletno vozovnico, terminsko ali katero koli vozovnico, ta potnikom torej ne zagotavlja rezervacije sedeža. "Sistem rezervacij v okviru IJPP trenutno ni vzpostavljen. Vstop je tako mogoč do zapolnitve kapacitet vozila."

V obstoječem sistemu kartice IJPP spletni nakup take vozovnice ne zagotavlja prioritete pri vstopu; glavni namen vnaprejšnjega nakupa je, kot so pojasnili na AP Ljubljana, da potnik vozovnico pridobi vnaprej in si zagotovi ustrezno vozovnico za želeni datum. DUJPP je ob tem dodal, da zakonske obveznosti oz. usmeritve, ki bi komur koli omogočale prednostno obravnavo glede uporabe javnega potniškega prometa, ni. 

Na ljubljanski avtobusni postaji sicer menijo, da bi se moralo uvesti rezervacijski sistem, kot ga na AP že uporabljajo pri mednarodnem prometu. Gre pa sicer za pristojnost DUJPP, so dodali. Ob tem se trudijo, da bi vozovnice s QR-kodo lahko uporabljali neposredno z mobilne naprave brez tiskanja, so nam povedali glede spletnih vozovnic brez tiska. A je tu potrebna tudi nadgradnja opreme prevoznikov, kar je prav tako v pristojnosti DUJPP.

Družba za upravljanje javnega potniškega prometa je krovni nadzornik, prevozniki pa imajo tudi notranje mehanizme nadzora, ki jih preverja in usmerja DUJPP, so medtem izpostavili na družbi. Menijo tudi, da je področje zaščite potnikov že sedaj izjemno razvito in zakonsko podprto.